"3D-tiskanje bo vplivalo na vse," meni Joseph Flaherty, novinar spletne strani Wired, ki spremlja tehnološke smernice. V nasprotju z navadnim tiskanjem 3D-tiskalniki nanašajo plast na plast, dokler ne oblikujejo kompleksne 3D-strukture, nekako tako kot pri peki torte. S 3D-tiskanjem je mogoče iz digitalnega modela natisniti trirazsežnostne trdne objekte. Ti so narejeni iz različnih materialov (vse od gume, plastike, papirja, lesa, kovine in poliuretanskih materialov) in različnih oblik (od hiše, pohištva, rezervnih delov, avtomobila, nakita, hrane do protez, kosti in tudi orožja). In to vse le klik stran.

Tiskanje modelov zarodkov
Še posebej revolucionarna se zdi uporaba 3D-tiskalnikov v medicinske namene. Podjetje Bespoke Innovations je, recimo, izdelalo proteze za spodnje ude iz kroma, lesa in usnja. Brazilsko podjetje Technologia Humana 3D pa je začelo tiskati fizični model zarodka. Na podlagi ultrazvočne slike ga prenesejo v digitalno obdelan model, ki ga nato 3D-tiskalnik le še natisne. Kot pravijo snovalci ideje, ne gre le za 'čudovit spomin'. 3D-model je tudi pomoč slepim staršem, da lahko s tipom 'občutijo' nerojenega otroka, ki ga sicer na ultrazvočnem pregledu ne morejo videti. Poleg tega bi zdravnikom 3D-tiskani modeli zarodkov lahko pomagali pri zaznavi morebitnih razvojnih nepravilnosti zarodka. Nekaj podobnega počne tudi tokijsko podjetje Fasotech. Tomohiro Kinošita iz podjetja je dejal, da so matere nad rezultatom navdušene."Pravijo, da je dober občutek, ko lahko vidijo svojega otroka, še preden se ta rodi. Model prav tako rade gledajo, ko so že rodile, in se pri tem spominjajo svoje nosečnosti."

Od tiskanja živih celic ...
V medicini veliko upov polagajo na biotiskanje (biološko tiskanje), s katerim že lahko natisnejo preprostejšo 3D-strukturo iz živih celic. Za zdaj je raziskovalcem uspelo natisniti replike skeletnih mišic (omogočajo premikanje znotraj sklepov in posledično tudi gibanje telesa v celoti), ki so jih vsadili v podgane, pa tudi replike kosti.
Raziskovalci v Južni Karolini trenutno razvijajo tiskanje replike živega tkiva, poroča Voice of America. Kompleksna hranilna raztopina iz biološkega črnila (bio-ink) bo narejena iz glukoze, proteinov in živih celic živali donatoric, ki bodo hkrati tudi prejemnice novega natisnjenega tkiva. Raziskovalci opozarjajo, da je tehnika še v razvojni stopnji, vendar pa upajo, da bodo čez nekaj let lahko natisnili replike živega tkiva ali človeških organov, ki odpovedujejo.
"Čez 20 ali 30 let bodo natisnili in nadomestili poškodovano tkivo srca ali pa bodo natisnili poškodovani človeški organ, tako da posamezniku ne bo treba čakati na organ darovalca. V bolnišnici bodo na podlagi posameznikovih živih celic preprosto natisnili organ, ki je odpovedal," vzhičeno pojasnjuje Joseph Flaherty v prispevku, Bo 3D-tiskanje spremenilo svet? (Off Book, PBS Dgital Studios, 2013).

... do človeških organov?
Po podatkih Slovenija Transplant je bilo v ponedeljek, 5. januarja, na čakalni listi za presaditev ledvice 136 bolnikov. Med njimi je tudi Jelka iz Maribora (46). Pred skoraj letom dni so ji ugotovili kronično odpoved ledvic. Da bi njeno stanje ostalo stabilno, mora vsako noč izvajati osemurno peritonealno dializo (trebušna dializa). "Priklopim se na aparat, ki mi v trebušno votlino dovaja glukozo. Ta mi namesto ledvic prečisti telesne tekočine." V enem letu je imela tri priložnosti za prejem ledvice donatorja, a se je vedno zapletlo. "Enkrat sem dobila peritonitis, drugič sem bila le rezerva, zdaj pa so ponudili ledvico sladkornega bolnika, ledvica pa je imela proteinourijo (prisotnost proteina v krvi). Zdravniki so dejali, da ta ledvica ni najboljša, zato sem jo zavrnila." Pa bi sprejela ledvico, ki bi bila natisnjena iz njenih celic? Brez zadržkov odgovori: "Hvala Bogu, sem prva za to. To sploh ni vprašanje."

A do tiskanja človeških organov je še daleč, meni anesteziologinja in specialistka intenzivne medicine, ki opravlja nalogo direktorice Zavoda RS za presaditev organov in tkiv Danica Avsec. "Trenutno v strokovnih krogih nisem zasledila resnih prispevkov na to temo. Tu je veliko grmenja, koliko bo dežja, pa je težko reči. Imamo veliko veliko dosežkov, a malo uporabnih rezultatov," pravi. Na vprašanje, ali bi bilo mogoče, da bi v prihodnosti nadomestne organe tiskali kar v bolnišnicah, o čemer govori Flaherty, pa odvrne, da so to "flance. Izdelava organa na tak način je po mojem mnenju še zelo zelo daleč."
Vpliv na spremembo poslovanja
3D-industrijska revolucija ima še en ključen dejavnik – ponovni razmislek o novih načinih poslovanja in neposredni učinek na gospodarstvo. Slovenski industrijski oblikovalec Jan Ravbar (skupina Aklih) pojasni, da lahko s 3D-tehnologijo izdelujemo unikatne izdelke, po le nekaj kosov, pri čemer je cena za kos vedno ista, "in ne tako kot v klasični izdelavi, kjer je cena odvisna od naklade." Drugi pomemben dejavnik je, da ni zalog. "Če imaš naročen en izdelek, ga narediš in prodaš, pri čemer odpade postopek skladiščenja. Distribucija je drugačna."
Cari Carmy z največjega svetovnega spletnega servisa za 3D-tiskanje, komunikacijo in trgovino Shapeways opozarja (vir: Off Book, PBS Digital Studios, 2013), da bo novi poslovni model radikalno spremenil način trgovanja in imel vpliv na gospodarstvo. "Nehati bomo morali razmišljati v smeri, da moramo prodati 100.000 ali milijon kosov nekega proizvoda, da bomo to ovrednotili kot uspešno. Po meri narejeni izdelki bodo spremenili naš način razmišljanja o samem oblikovanju in proizvodnji. Mojemu sodelavcu se je na otroškem vozičku zlomil neki del, ki stane 250 dolarjev, zato ga je raje izdelal s 3D-tiskalnikom, za kar je porabil 20 dolarjev."

Industrija 3D-tehnologije cveti
Po podatkih britanske analitske hiše Canalys bodo 3D-tiskalniki na svetovnem trgu z 2,5 milijarde dolarjev v letu 2013 zrasli na 16,2 milijarde dolarjev do leta 2018 (10,8 milijarde dolarjev je predvidenih v storitveni dejavnosti in pri prodaji materialov, 5,4 milijarde pa s samo prodajo tiskalnikov). Kot so zapisali, bo k porastu prispevala predvsem povečana uporaba 3D-tiskalnikov v domači uporabi. Cena "domačih" 3D-tiskalnikov se giblje že od 500 dolarjev navzgor (glej Amazon.com). Države, ki prevladujejo na področju 3D-tehnologije, so Nizozemska in Združene države Amerike, kjer je tudi sedež vodilnega svetovnega podjetje, ki izdeluje 3D-tiskalnike, Stratasys.

Kljub navdušenju nad učinki 3D-tehnologije pa ta vzbuja tudi pomisleke. "Čeprav na eni strani javnosti omogoča, da si po meri naredi, kar si zaželi, se vedno pogosteje pojavlja razprava glede vprašanja avtorskih pravic (copyright) in intelektualne lastnine. Ko je ameriški kriptoanarhist Cody Wilson s 3D-tiskalnikom izdelal pištolo in navodila za njeno izdelavo delil na spletu, je tovrstna razprava postala nujna," opozarja novinarka Laura Houseley (Elle Decoration UK, 2014).

Učenje na napakah glasbene industrije
Michael Weinberg iz neprofitne ameriške skupine Public Knowledge, ki se ukvarja z zaščito intelektualne lastnine na spletu, meni, da se bo pri vprašanju zaščite avtorskih pravic treba učiti iz napak glasbene industrije. Ta se je na pojav nedovoljenega kopiranja odzvala popolnoma napačno, z iskanjem grešnih kozlov in množičnimi tožbami.
"Objekti, ki so umetniške narave, kar pomeni, da bi za njihovo izdelavo moral najeti oblikovalca, bodo že tako zaščiteni s copyrightom. Objekti, ki so namenjeni vsakodnevni uporabi, bodo padli iz copyrighta in bodo lahko zaščitili le patent. Veliko proizvodov pa sploh ne bo zaščitenih. Upati, da bodo ustvarjalci uvideli, da imajo lahko od te tehnologije koristi, bo težko. A glasbena industrija nas je naučila, da bodo to morali narediti," pravi Weinberg.

Doma natisnjene pištole
Korak naprej je naredil že omenjeni Američan, 25-letni študent prava univerze v Teksasu, Cody Wilson. Ta je s 3D-tiskalnikom natisnil plastično pištolo, ki je narejena po modelu pištole FP-45 Liberator, ki so jo med drugo svetovno vojno izdelale ZDA, in 6. maja 2013 postopek za njeno izdelavo objavil na spletu. Tri dni po objavi je State Department zahteval, da Wilson odstrani dokumente, a škoda je bila storjena. V dveh dneh si je načrt za izdelavo Liberatorja, kar je del njegovega projekta Wiki Weapon, naložilo 100.000 ljudi, največ iz Španije, nato iz ZDA, Brazilije, Nemčije in Velike Britanije. "Domača proizvodnja" orožja je zaskrbela predvsem nasprotnike oboroževanja v ZDA, Wilson pa vztraja, da govorimo o pomenu svobode spleta, hkrati pa želi ameriški vladi dokazati njeno nezmožnost, da uveljavi nadzor nad prodajo orožja. Poleg Liberatorja je s 3D-tiskalnikom natisnil tudi del strelnega mehanizma za pištolo AR-15 "Ghost Gunner" in model znova naložil na splet. Tovrstno orožje so ameriške oblasti označile za nevarno, saj nima serijske številke.

Petnajst od 16 funkcionalnih delov pištole je natisnjenih iz plastičnih delov, in sicer s tiskalnikom podjetja Stratasys. 16 del pištole pa je kovinska udarna igla, ki jo Wilson na spletni strani Defence Distributed prodaja za pet dolarjev. Zanimivo je, da je Wilson zagonska sredstva za spletno stran defensedistributed.com zbiral kar na platformi za množično financiranje Indiegogo. Ta je po treh tednih, ko je zbral 20.000 dolarjev, projekt umaknila in donatorjem vrnila sredstva. Prav tako pa mu je podjetje Stratasys zaplenilo njegov prvi 3D-tiskalnik, ki mu ga je sicer posodilo, saj je sumilo, da ga bo uporabil "za nezakonito uporabo".

Prva zaporna kazen
Oktobra lani je japonsko sodišče prvo izreklo zaporno kazen takrat 18-letnemu Jošitomu Imuru, ker je s 3D-tiskalnikom natisnil orožje (v nadaljevanju 3D-orožje), in ga obsodilo na dve leti zapora. Kot nam je pojasnil predstavnik Policije za odnose z javnostmi Drago Menegalija, slovenska policija po do zdaj opravljenem preverjanju ni obravnavala primera, v katerega bi bilo vpleteno omenjeno orožje. "Če bi do takšnega primera prišlo, bi policija kaznivo dejanje ali prekršek obravnavala enako kot pri drugih vrstah orožja."

Kategorizacija 3D-orožja
Tiskovna predstavnica ministrstva za notranje zadeve (MNZ) Vesna Mitrić pojasni, da je tudi pri 3D-orožju treba izhajati iz splošne opredelitve orožja, ki je sposobnost predmeta za napad in obrambo. "Po nam znanih podatkih je v Veliki Britaniji in ZDA strelno orožje izdelano v 3D-tehniki majhnega kalibra (22 long rifle oz. 5,6 milimetra), ki nima posebne kakovosti ali kakšnih dobrih balističnih sposobnoti. V tem primeru lahko govorimo, da gre za ognjeno orožje, ki je opredeljeno v 2. členu Zakona o orožju (ZOro-1), in sicer kot predmet, izdelan ali prilagojen tako, da lahko pod pritiskom vodnikovih plinov izstreljuje krogle, šibre ali druge izstrelke."

MNZ bi posamezniku, ki bi želel proizvajati ali trgovati s 3D-orožjem v Sloveniji, izdalo dovoljenje, če bi predhodno pridobil dovoljenje za promet z orožjem, ki ga izda MNZ. Takšno orožje gre lahko v prodajo, če je preizkušeno in ožigosano. Posameznik bi ga lahko kupil na podlagi dovoljenja za nabavo orožja, za kupljeno orožje pa mora biti izdana ustrezna orožna listina.
"Ob zdajšnji kakovosti tega orožja (natančnost, doseg idr.) pa se nam postavlja vprašanje, kakšno bi bilo zanimanje za nabavo tega orožja. Dejstvo je, da že iz 2. člena in drugih določb ZOro nesporno izhaja, da je civilno orožje namenjeno predvsem za lov, šport, zbirateljstvo in le izjemoma za osebno varnost. Tem merilom pa trenutno 3D-orožje ne ustreza," je še dejala Vesna Mitrić.
Za pojasnila, ali je že bilo kakšno povpraševanje po izdelavi 3D-orožja v Sloveniji, smo vprašali tudi dve slovenski podjetji, ki izdelujeta 3D-modele, a odgovora žal nismo dobili.