ZDA naj bi bile vsako leto zaradi izogibanja plačilu davkov največjih podjetij oškodovane za 135 milijard dolarjev. Foto: Reuters
ZDA naj bi bile vsako leto zaradi izogibanja plačilu davkov največjih podjetij oškodovane za 135 milijard dolarjev. Foto: Reuters
Apple
Med podjetji, ki so skupaj leta 2015 1.600 milijard dolarjev dobičkov prijavila v davčno ugodnih državah, je tudi tehnološki velikan Apple. Foto: Reuters
Wal-Mart
Tudi največji trgovec na svetu Wal-Mart dobiček prijavlja v davčnih oazah. Foto: EPA

S tem so se podjetja izognila plačilu davkov v ZDA, je razvidno iz danes objavljene študije nevladne organizacije za boj proti revščini Oxfam America, ki se naslanja na podatke obravnavanih podjetij. S tem naj bi podjetja državo vsako leto v obliki neplačanih davkov oškodovala za 135 milijard dolarjev, je dejal predstavnik Oxfama Robbie Silverman.

Glede na študijo se je vsota dobičkov teh podjetij, prijavljenih v davčnih oazah, v letu 2015 glede na leto 2014 povečala za 200 milijard dolarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Največ dobička v davčnih oazah med 50 največjimi podjetji v ZDA prikaže Apple (več kot 200 milijard dolarjev), sledijo pa mu eno največjih farmacevtskih podjetij na svetu Pfizer (193,6 milijarde evrov) in Microsoftova IT Group (124 milijard evrov).

Izogibanje davkom v skladu z zakonom
Da bi dobičke spravila iz ZDA, so podjetja po navedbah organizacije Oxfam America uporabila "skrivno mrežo 1.751 podružnic v davčnih oazah", pri čemer to ravnanje ni bilo nezakonito. Ameriška zakonodaja podjetjem namreč omogoča, da dobičke, ustvarjene v tujini, prijavijo v davčno ugodnih državah in se izognejo plačilu davkov doma, kjer so med najvišjimi v industrializiranem svetu.

Davek na dobiček na zvezni ravni v ZDA znaša nominalno 35 odstotkov, 50 podjetij pa si je v davčnih oazah zagotovilo skoraj 10 odstotnih točk nižjo obdavčitev. Predsednik ZDA Donald Trump je v času pred volitvami sicer napovedal, da bo davek na dobiček znižal na 15 odstotkov in podjetjem omogočil prenos denarja v domovino ob enkratni obdavčitvi v višini desetih odstotkov.

V Oxfamu pa tovrstne predloge zavračajo, saj menijo, da bi imeli od njih koristi le najbogatejši. Poleg tega naj bi bili ti ukrepi sprejeti na račun programov za boj proti revščini.