V 60 letih od njegove ustanovitve je namreč obvezne pristojnosti sodišča v Haagu sprejela le tretjina izmed 191 držav članic ZN-a. Priznanje pristojnosti ICJ-ju omogoča, da lahko obravnava primere, ki se nanašajo na določeno članico brez njene posebne privolitve.

Na sodišču je zdaj deset procesov, od ustanovitve pa so sodniki sprejeli 92 sodb. Meddržavno sodišče sestavlja 15 sodnikov, ki so voljeni za devet let, vsake tri leta pa se jih tretjina zamenja. Kritiki mu očitajo, da nima prave moči razsodnika.

Razsodbe ICJ-ja so dokončne in se nanje ne da pritožiti. Če ena od vpletenih držav ne uresničuje določb sodbe, lahko druga stran primer preda Varnostnemu svetu ZN-a.

Sodišče organom in agencijam ZN-a in izdaja tudi posvetovalno mnenje. Od ustanovitve je izdalo 25 takih mnenj, eno najvidnejših je bilo izdano na zahtevo Generalne skupščine ZN-a 9. julija 2004 o izraelskem varnostnem zidu, ki naj bi bil nezakonit.

ICJ trenutno obravnava tudi spor med BiH-om in skupnostjo Srbije in Črne gore zaradi kršitev mednarodnih konvencij v oboroženih spopadih, genocida, in kršitev človekovih pravic v vojni med letoma 1992 in 1995.