Kratka aprilska vojna, ki je trajala od 6. do 17. aprila 1941, se je končala z brezpogojno kapitulacijo jugoslovanskih sil, ki niso bile kos Hitlerjevemu naoljenemu vojaškemu stroju. Nekdanjo skupno državo so ob šibkem odporu kraljevih sil hitro zasedle sile osi in si jo razkosale, s tem pa se je na ozemlju Jugoslavije začela krvava 2. svetovna vojna, ki je zahtevala življenja okoli 1,5 milijona Jugoslovanov, med njimi je bilo več kot 94 tisoč Slovencev.

Obkoljeni s fašističnimi režimi
Kraljevina Jugoslavija, del katere je bil tudi večji del današnje Slovenije, je bila od konca leta 1940 obkoljena z državami sile osi. Na zahodu je bila fašistična Italija, ki je obvladovala tudi Albanijo, na severu nacistična Nemčija, na severovzhodu Hortyjeva Madžarska, na vzhodu pa Romunija Iona Antonescuja in Bolgarija kralja Borisa III. Edina sosednja zavezniška država Grčija je bila od oktobra 1940 vpletena v vojno z Mussolinijevo Italijo.

Po pristopu k paktu vojaški udar
Jugoslavija, kateri je vladal regent knez Pavel, je 25. marca 1941 podlegla pritisku sil osi in na dvorcu Belveder v Dunaju podpisala pristop k tripartitnemu paktu. Dva dni pozneje se je ob sočasnih množičnih demonstracijah zgodil nekrvavi državni udar. Skupina srbskih častnikov pod vodstvom letalskega generala Bore Mirkovića je na spodbudo britanske obveščevalne službe SOE prevzela oblast, odstavila kneza Pavla in predčasno za polnoletnega razglasila kralja Petra II. Poveljnik letalskih sil Dušan Simović je postal predsednik vlade, ki pa v naslednjih dneh ni preklicala sporazuma z Nemčijo.

Silovito Hitlerjevo maščevanje
Vseeno je bil puč udarec v obraz Adolfu Hilterju, ki je v jezi ukazal napad na "izdajalsko Jugoslavijo". Ob zori cvetne nedelje so z letališč v Nemčiji, Madžarski in Romuniji poletela letala, katerih cilj so bile komunikacije in Beograd, glavno mesto države. V silovitem bombardiranju kraljeve prestolnice je bilo ubitih okoli 4 tisoč ljudi, med njimi tudi predsednik največje slovenske stranke SLS Fran Kulovec. Beograd, ki je takrat štel okoli 370 tisoč prebivalcev, je bil opustošen: 714 zgradb je bilo popolnoma uničenih, 6.829 delno porušenih, med njimi tudi zgradba kraljevega Starega dvora, kjer se je zrušila kupola.

Popoln poraz in razpad kraljevine
V Sloveniji so Nemci bombardirali komunikacije in zbirališča kraljeve vojske, ki je ravno izvajala mobilizacijo. Tako je bil pri Domžalah porušen glavni radijski odajnik Radia Ljubljane. V na vojno nepripravljeno in politično razklano državo so iz vseh strani vdrle vojske Nemčije, Italije, Madžarske, Romunije in Bolgarije. Aprilske vojne je bilo uradno konec 17. aprila, ko je vojska podpisala brezpogojno kapitulacijo, kralj Peter pa je z novo vlado pobegnil iz države. Po raziskavi zgodovinarja Dragoljuba Živojinovića je bilo v aprilski vojni ubitih 20 tisoč ljudi, več kot 200 tisoč vojakov pa je bilo ujetih.

"Kazen" prestavila napad na Sovjetsko zvezo
Operacija "Kazen" (Unternehmen Strafgericht) je ob napadu na Jugoslavijo zajela tudi napad na Grčijo, ki se je do takrat ob podpori Velike Britanije dobro upirala Italiji. "Blitzkrieg" na Balkanu je pozroćil, da se je za pet tednov prestavil napad na Sovjetsko zvezo, kar se je kasneje izkazalo za usodno v Hitlerjevi nameri, da pred zimo zasede Moskvo.