Raziskava svetovalnega podjetja Africa Practice in neprofitne organizacije Afrika No Filter ugotavlja, da se mediji, predvsem v času volitev, nesorazmerno osredotočajo na konflikte, korupcijo, revščino, bolezni in slabo vodenje, s čimer povečujejo diskrepanco med dejanskimi tveganji za vlaganje v Afriki in njihovim dojemanjem.

Izvršna direktorica organizacije Africa No Filter Moky Makura je dejala, da njihove ugotovitve poudarjajo "potrebo po boju proti tem negativnim stereotipom in spodbujanju bolj uravnoteženega narativa".

Mednarodno poročanje o Afriki se je v zadnjih desetletjih sicer izboljšalo, in sicer zaradi vse večje afriške vključenosti v mednarodno dogajanje, globalizacije in povečane lokalne zastopanosti v mednarodnih medijih na celini, a lahko bi bilo še bolje, poroča Guardian.

Raziskava z imenom Strošek medijskih stereotipov za Afriko je primerjala poročanje svetovnih medijev o volitvah v štirih afriških državah, Keniji, Nigeriji, Južni Afriki in Egiptu, s poročanjem o neafriških državah s podobnimi socioekonomskimi in političnimi razmerami, Maleziji (primerjava s Kenijo in Nigerijo), Danski (primerjava z Južno Afriko) in Tajski (primerjava z Egiptom). Raziskava je ugotovila pristranskost in razlike v poročanju.

Kot je dejala Makura, je poročanje o volitvah praviloma osredotočeno na tekmo med vladajočo in opozicijskimi strankami, v primeru Afrike pa poročanje vključuje zgodbe o nasilju in govorice o korupciji. Po njenih besedah je namreč lažje poročati o koruptivnih politikih in nasilnih spopadih kot raziskovati zdravstvene reforme ali politike za ustvarjanje delovnih mest.

To povečano dojemanje tveganja, ki ga predstavljajo mediji, imajo za posledico to, da vlagatelji določajo "neupravičeno" visoke stroške posojil, tudi za afriške države s spodobnimi ocenami kreditne sposobnosti, pravijo podatkovni strokovnjaki in ekonomisti, ki so izvedli raziskavo.

Marcus Courage iz Africa Practice je dejal, da ocena štirih milijard dolarjev dodatnih stroškov vključuje samo učinek negativnega poročanja na državni dolg, ne pa tudi učinkov na druge dejavnike razvoja, kot so turizem, tuja neposredna vlaganja in pomoč.

Poročilo pravi, da bi ti dodatni stroški lahko pokrili izobraževanje za več kot 12 milijonov otrok, cepljenje 73 milijonov ljudi ali čisto pitno vodo za dve tretjini prebivalstva Nigerije. Ta sredstva bi lahko pomagala tudi pri spopadanju s posledicami podnebnih sprememb.

V zadnjih letih so afriški voditelji pozivali k reformam globalne finančne infrastrukture, tudi Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, vključno z visokimi stroški posojil Afriki.