Predstavniki Afriške unije so najavili zagon petih operativnih mehanizmov afriškega celinskega prostotrgovinskega območja (AfCFTA), ki bodo po napovedih do leta 2022 prispevali k 60-odstotni krepitvi trgovine med afriškimi državami.

Območje naj bi operativno zaživelo 1. julija 2020, predtem pa bodo morale članice razrešiti še kar nekaj odprtih vprašanj.

Po podatkih Afriške banke za razvoj iz leta 2014 le 16 odstotkov afriške mednarodne trgovine poteka med državami na celini.

Predsednik komisije Afriške unije Moussa Faki Mahamat je zagon operativne faze dogovora po 17 letih pogajanj označil za zgodovinski trenutek.

Nigerija dala nov zagon projektu

K dogovoru, ki bo postopno prinesel visoka znižanja carin med državami v območju, je pristopilo 54 od 55 držav članic Afriške unije. Edina država, ki ga še ni podpisala, je Eritreja, ki pa napoveduje, da bo resno razmislila o pristopu k dogovoru.

Na vrhu se je med zadnjimi pridružila Nigerija, ki predstavlja najmočnejše gospodarstvo na celini in si je lani v zadnjem trenutku pred podpisom dogovora premislila, kar je spodbudilo dvome o uspešnosti vseafriškega projekta.

Predsednik Muhamad Buhari je po mesecih obotavljanj in posvetovanj doma na vrhu v Nigru le podpisal sporazum.

Kdaj konec vojn?

Izredni vrh Afriške unije v Nigru je namenjen agendi 2063, s katero naj bi pospešili razvoj črne celine in spodbudili gospodarsko rast.

Predvidenih je 14 projektov na področju infrastrukture, izobraževanja, znanosti, tehnologije, kulture in za zagotavljanje miru. Afrika, kot jo želimo, je geslo vrha, ki bo trajal do ponedeljka.

Ena od pobud v okviru agende 2063 je popolna prekinitev spopadov v Afriki. To je sicer cilj, ki si ga je AU v preteklosti že zastavil, in sicer do prihodnjega leta.