Kitajska državna naftna družba CNPC je lani novembra po štirih letih dokončala gradnjo in uradno odprla naftovod, po katerem bi nafto izvažali na kitajski trg. Naftovod poteka od naftnih polj v Agademu v puščavi na vzhodu Nigra do pristanišča Seme ob atlantski obali na jugu Benina.

Izvoz nafte bi moral glede na načrte steči januarja, a se je zapletlo zaradi vojaškega udara, s katerim je vojaška hunta julija lani odstavila demokratično izvoljenega predsednika Mohameda Bazuma in prevzela oblast. Po prevratu je Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (Ecowas) proti Nigru uvedla sankcije, ki so jih umaknili konec februarja, da ne bi povsem odtujili Niameyja od glavnega političnega in gospodarskega združenja v regiji.

Kljub umiku sankcij pa Niger ni odprl meje z Beninom, ki tako v severno sosedo ne more izvažati svojega blaga, pri čemer po besedah beninskega predsednika Patricea Talona uradno niso podali nobenega razloga, zato so se odločili za blokado izvoza nigrske nafte čez beninsko pristanišče.

Kot je poročala francoska tiskovna agencija AFP, je zaprtje meje oklestilo prihodke v beninsko državno blagajno in prispevalo k porastu cen hrane, kar je pripeljalo do protesta sindikatov zaradi naraščajočih življenjskih stroškov.

Niamey trdi, da Francozi v Beninu urijo teroriste

Da Niger še vedno ni odprl meje, naj bi bila kriva oporišča francoske vojske na ozemlju Benina, kjer naj bi po izjavah iz Niameyja francoski vojaki urili islamistične upornike za napade na nigrskem ozemlju.

Nigrski premier Ali Mahaman Lamine Zeine je pred tednom dni dejal, da je beninska blokada izvoza nafte iz Nigra kršila trgovinske sporazume med državama in s kitajskimi partnerji, meje pa sami ne morejo odpreti zaradi varnostnih razlogov. "Na ozemlju Benina so oporišča, kjer se ponekod urijo teroristi za vdore in destabilizacijo naše države. Iz tega preprostega razloga smo se odločili mejo ohraniti zaprto," je prejšnjo nedeljo pojasnil Zeine.

V sporu med državama je nato posredovala Kitajska, ki je po poročanju Africa Intelligence sredi tedna v Benin poslala delegacijo, v kateri so bili predstavniki zunanjega ministrstva in energetike ter vodilni iz družbe CNPC. Kitajska delegacija naj bi se s predsednikom Talonom ter ministroma za zunanje zadeve in energijo srečala v sredo zjutraj.

Tiskovni predstavnik beninskega predsednika je sicer pozneje v sredo dejal, da nima nobenih informacij glede obiska kitajske delegacije, vseeno pa je beninska vlada isti dan sporočila, da bo dovolila izvoz nigrske nafte prek svojega pristanišča v Semeju, kjer je že čakal supertanker za prevoz do Kitajske.

"Benin namerava odigrati svojo vlogo pri vseh sporazumih, ki so podpisani v okviru tega projekta naftovoda," je v izjavi za javnost dejal beninski minister za rudarstvo Samou Seidou Adambi. "Benin dovoli natovarjanje prve ladje, ki je trenutno zasidrana v naših vodah," je še dodal.

Z nafto do poplačila dolga in visoke rasti

Spor ogroža interese vseh treh vpletenih držav, saj bi moralo po 1950 kilometrov dolgem naftovodu iz nigrske puščave vsak dan priteči 90.000 sodčkov nafte do obale Gvinejskega zaliva, od koder bi jih izvozili na Kitajsko, ki je v naftni sektor v Nigru skupno vložila 4,6 milijarde dolarjev.

Pošiljke nafte prek naftovoda za kitajski trg so namenjene odplačilu 400 milijonov dolarjev vrednega posojila, ki ga je CNCP sredi aprila po navedbah portala Bloomberg po sedemodstotni obrestni meri odobril Nigru. V skladu z dogovorom bo dolg odplačan z 12-mesečnim izvozom nafte Kitajski.

Tudi drugače namerava Niger s prihodki od izvoza nafte vsaj na začetku odplačevati dolg, saj ima sahelska država trenutno neporavnanih obveznosti v vrednosti več kot 600 milijonov dolarjev, ki so se nakopičili, potem ko je po vojaškem udaru izgubila dostop do regionalnega trga obveznic.

Izkoriščanje nafte bo po napovedih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Nigru letos pomagalo pospešiti gospodarsko rast, ki naj bi dosegla kar 11 odstotkov, s čimer bi se ena najrevnejših držav na svetu po gospodarski rasti letos uvrstila na prvo mesto med državami podsaharske Afrike.