Afrika ni bila v ospredju ameriške zunanje politike v prvem mandatu Trumpa, ki celine v štirih letih ni obiskal nikoli, in tudi v drugem mandatu ni pričakovati, da bi igrala pomembnejšo vlogo v ameriški diplomaciji. A novi predsednik zna prav v Afriki poskrbeti za diplomatsko presenečenje z morebitnim priznanjem nove afriške države Somaliland, o čemer se je v zadnjem času spet začelo več govoriti, z njegovo izvolitvijo pa so zrasla tudi pričakovanja prebivalcev odcepljene somalijske pokrajine.

Že več kot tri desetletja ima pokrajina na severu Somalije svojo denarno valuto, potne liste, vlado, državne institucije in volitve z mirnimi prenosi oblasti, vendar pa kljub vnetim prizadevanjem nima še nobenega mednarodnega priznanja kot neodvisna država. Medtem ko se Somalija le počasi izvija iz dolgoletnega brezvladja in nasilja džihadistične skupine Al Šabab, pa je Somaliland sinonim za politično stabilnost in demokratičnost v nemirnem Afriškem rogu.

Somaliland je pred več kot pol stoletja že obstajal kot suverena država, ko je nekdanji Britanski Somaliland postal neodvisen, a le za kratek čas, saj je hitro prišlo do združitve z nekdanjim italijanskim Somalilandom na jugu in oblikovanja države Somalije. Toda prebivalci nekdanjega britanskega protektorata se nikoli niso počutili enakovredne v združeni državi, kjer so na pomembnih mestih prevladovali ljudje iz nekdanje italijanske kolonije.

Položaj se je še poslabšal z vojaškim udarom leta 1969, ko je na oblast prišel diktator Mohamed Siad Barre, med čigar vladavino je prišlo do zatiranja prebivalcev Somalilanda, ki je doseglo vrhunec z genocidom nad pripadniki klana Isaaq, enega od petih glavnih klanov v državi in prevladujočega na severu.

Leta 1991 je prineslo strmoglavljenje Barreja in začetek brezvladja v Somaliji, kar je Somaliland izkoristil in razglasil neodvisnost v mejah nekdanjega britanskega protektorata. Od takrat je nepriznani del Somalije razvijal lastne politične institucije in si brez uspeha prizadeval pridobiti mednarodno priznanje.

Poznavalci ameriško-afriških odnosov pričakujejo, da bi se to lahko spremenilo z vrnitvijo Trumpa v Belo hišo, s čimer naj bi se tehtnica prevesila v ameriško podporo priznanju neodvisnosti Somalilanda, čemur do zdaj Washington ni bil naklonjen in je vztrajal pri enotnosti Somalije.

Nadzor vstopom v Rdeče morje

Kot piše ameriški portal Semafor, idejo podpirajo republikanski snovalci ameriško-afriške politike, desno usmerjene raziskovalno-svetovalne skupine v Washingtonu in verjetni Trumpovi svetovalci za Afriko v novi administraciji, ki bi lahko prepričali novega predsednika o priznanju Somalilanda, čeprav večina opozarja, da tega koraka ni pričakovati takoj.

Okrepljeno sodelovanje s Somalilandom in morebitna uporaba njegovega ozemlja v zameno za priznanje neodvisnosti bi bilo zaradi lege pokrajine ob Rdečem morju izjemnega strateškega pomena za ZDA, tako za njene vojaške kot gospodarske interese. Po navedbah portala bi priznanje Somalilanda ameriškim obveščevalnim službam omogočilo vzpostavitev dolgoročnih operacij za spremljanje gibanja orožja v nemirni pokrajini in kitajskih dejavnosti na območju. Kitajska ima namreč že stalno vojaško oporišče v sosednjem Džibutiju, kjer so sicer že vojaško prisotne tudi ZDA.

Z navzočnostjo v Somalilandu bi ZDA lažje nadzorovale dejavnosti hutijevcev v Jemnu severno prek Adenskega zaliva, s tem pa bolje varovale ladijski promet skozi Rdeče morje. Ob približno 850 kilometrov dolgi obali namreč poteka ena najpomembnejših pomorskih prometnih poti na svetu, ki predstavlja skoraj tretjino svetovnega ladijskega kontejnerskega prometa in več kot desetino svetovne pomorske trgovine z nafto. Od začetka vojne v Gazi je ta pot postala nevarna za tovorne ladje zaradi napadov hutijevskih upornikov in mnoge ladijske družbe so svoje ladje preusmerile po daljši in dražji poti okoli Afrike.

"Trump ceni države, ki niso odvisne od pomoči ZDA"

Nekdanji ameriški odposlanec za Afriko v prvem Trumpovem mandatu Peter Pham je dejal, da se je Somaliland s svojim demokratičnim procesom izkazal za privlačnega partnerja za ZDA. "Skrajni čas je, da se ZDA in mednarodna skupnost ukvarjajo z realnostjo Somalilanda, namesto z zavajajočimi fantazijami o sestavljanju propadle države," je Pham zapisal na omrežju X.

Novembra so v nepriznani državi potekale četrte uspešne predsedniške volitve od leta 1991, ki so jih mednarodni opazovalci označili kot mejnik v demokratični zgodovini države. "Somaliland s svojo impresivno zgodovino volitev in mirnih prenosov oblasti predstavlja zgled za regijo in širše," je po volitvah zapisalo ameriško veleposlaništvo v Mogadišu.

Na volitvah 13. novembra je zmagal opozicijski voditelj Abdirahman Mohamed Abdulahi, znan tudi kot Irro, ki je osvojil skoraj 64 odstotkov glasov in prepričljivo porazil dosedanjega predsednika Museja Bihija Abdija, ki se je potegoval za drug mandat po sedmih letih na položaju. Pred volitvami, ki bi morale sicer potekati pred dvema letoma, a so jih zaradi pomanjkanja denarja in nesoglasij med političnimi strankami preložili, sta oba kandidata napovedovala nadaljnjo krepitev prizadevanj za mednarodno priznanje.

V pogovoru za portal Africa Report je Pham dejal, da je Somaliland uspelo izpeljati volitve "brez veliko tuje pomoči", medtem ko to Somalija ostaja "vreča brez dna". To bi lahko delovalo v korist ameriškemu priznanju, saj po njegovih besedah Trump daje prednost državam, ki znajo poskrbeti zase in niso odvisne od pomoči ZDA. "Trump ceni vzajemnost in sposobne partnerje, ki nosijo svoj del bremena," je pojasnil.

"Podpiram priznanje, saj so v bistvu dokazali, da lahko vodijo svojo lastno državo, in ni verjetnega scenarija, po katerem bi se prostovoljno vrnili v Somalijo," je dejal Joshua Meservey iz možganskega trusta Hudson Institute v Washingtonu in dodal, da bi bili voditelji Somalije verjetno nezadovoljni s takšno odločitvijo, a po njegovem mnenju, niso storili dovolj, da ZDA ne bi dale prednosti svojim interesom na tem območju.

Nekdanji britanski obrambni minister Gavin Williamson, ki je pod vlado Therese May postal velik podpornik neodvisnosti Somalilanda, je lani novembra po izvolitvi Trumpa dejal, da je v novem predsedniku našel zaveznika pri prizadevanjih za odpravo blokade priznanja neodvisnosti. Kot je takrat povedal za britanski The Independent, se je s Trumpovimi svetovalci pogovarjal o uradnem priznanju neodvisnosti Somalilanda, pri čemer je izrazil prepričanje, da se bo Trump lotil tega vprašanja po prevzemu položaja.

"Moralo bi se najti soglasje, čeprav bo, ko bo nastopil funkcijo, verjetno vse skupaj trajalo malo dlje, kot upamo," je dejal Williamson, a zaupal, da je imel "res dobra srečanja z njegovimi političnimi svetovalci".

"Eden od zadnjih Trumpovih ukazov kot predsednika je bil umik vojakov iz Somalije, vendar je nato Biden ta ukaz preklical. Trump ničesar ne sovraži bolj kot to, da ga nekdo preglasuje, zato sem to uporabil za argument," je nekdanji britanski minister še povedal o svojih pogovorih s Trumpovo ekipo v ZDA.

Zoperstavljanja kitajskemu vplivu

Kot je za ameriški politični inštitut Atlantic Council zapisal ameriški raziskovalec Maxwell Webb, bo nova ameriška administracija verjetno motivirana za poglobitev varnostnih vezi s Somalilandom tudi zaradi vojn, ki divjajo na Bližnjem vzhodu severno od Afriškega roga.

"Poleg tega bo boj proti kitajskemu vplivu verjetno temelj Trumpove zunanje politike v drugem mandatu. Odnos Somalilanda s Tajvanom in zavračanje sodelovanja s Kitajsko bi lahko odigrala pomembno vlogo v prihodnjih letih," je prepričan Webb, ki poudarja tudi republikanski nadzor nad obema domovoma ameriškega kongresa, kar prinaša več možnosti za sprejemanje zakonodaje v korist Somalilandu.

Somaliland je diplomatske odnose s Tajvanom vzpostavil leta 2020, kar je razburilo Somalijo in Kitajsko, ki je v Hargeiso poslala več delegacij, da bi dosegle prekinitev stikov s Tajpejem, a brez uspeha. Zunanji minister Somalilanda Jusuf Osman je takrat dejal, da je Tajvan zgodba o uspehu in da želijo prevzeti njegov razvojni model. "Lahko bi postali Tajvan Afriškega roga," je pojasnil velike ambicije samooklicane države.

Kiron Skinner, nekdanja direktorica načrtovanja politike pri ameriškem zunanjem ministrstvu v času prvega Trumpovega mandata, je v načrtu Projekt 2025, ki ga je že leta 2022 pripravil konservativni ameriški možganski trust Heritage Foundation v primeru zmage Trumpa na volitvah leta 2024, zapisal, da bi politika zoperstavljanja Kitajski na afriški celini "morala vključevati priznanje državnosti Somalilanda kot varovalko pred slabšanjem položaja ZDA v Džibutiju".

Prejšnje poskuse ameriškega priznanja neodvisnosti Somalilanda je uspešno preprečeval nekdanji ameriški predsednik Barack Obama, ki je brezkompromisno podpiral enotno Somalijo, na katero so se ZDA zanašale v boju proti terorizmu in piratstvu v rogu Afrike. Takratna ameriška administracija je zavračala priznanje tudi zaradi bojazni dodatne destabilizacije že tako nemirne regije in učinka domin pri separatističnih gibanjih drugje po Afriki. Pristop Obame je bil skladen s politiko Afriške unije, ki nasprotuje enostranskim odločitvam o samostojnosti in zagovarja dogovor s pogajanji.

Kot je poročal The Independent, ki se sklicuje na svoje vire v Washingtonu, se je zdaj po Trumpovi zmagi ameriško zunanje ministrstvo "ogrelo" za idejo podpore prizadevanjem Somalilanda za mednarodno priznanje.

Mogadiš dejavneje v lobiranje v Washingtonu

Somalija seveda ne stoji križem rok in mirno opazuje diplomatskih prizadevanj svoje severne pokrajine, ampak se je po volilni zmagi Trumpa tudi sama hitro in dejavneje vključila v lobiranje v Washingtonu, kjer ima Somaliland že dolgoletno tradicijo lobiranja in aktivnega delovanja diaspore. V ta namen je po poročanju portala Africa Report konec novembra Mogadiš najel eno najvplivnejših lobističnih družb BGR, s katero je pogodbo podpisal somalijski veleposlanik v ZDA Dahir Abdi za 50.000 dolarjev na mesec za obdobje enega leta. Kot piše v pogodbi, bo BGR za somalijsko veleposlaništvo zagotavljal "storitve za vladne zadeve".

"Somalija in ZDA so naravne partnerice," je bil komentar somalijskega veleposlaništva v Washingtonu za Africa Report, ob tem pa so pojasnili, da državi skupaj še naprej sodelujeta pri protiterorističnih in drugih pomembnih varnostnih programih. "Veselimo se tudi razširitve tega dela in gospodarskega odnosa v skupno korist," so še zapisali.

Predstavniki Somalije in njihovi lobisti, med katerimi so tudi nekdanji republikanski politiki, si bodo morali zelo močno prizadevati, da bodo nadomestili zaostanek, ki ga je z lobiranjem pridobil Somaliland.

Republikanski podporniki Somalilanda so tako pohiteli in že tlakujejo pot do morebitnega odločilnega koraka po inavguraciji Trumpa, saj je decembra njihov član odbora za zunanje zadeve predstavniškega doma Scott Perry vložil predlog zakona o "priznanju Somalilanda, zvezne republike Somalije kot ločene, neodvisne države". Republikanski kongresnik je podoben zakon predlagal že pred dvema letoma, a s svojim predlogom takrat ni prišel daleč, a tokrat republikanci nadzorujejo oba domova ameriškega kongresa in seveda tudi Belo hišo.

Somaliland lahko računa na pomembno podporo tudi v senatu, kjer bo po lanskih kongresnih volitvah, ki so potekale hkrati s predsedniškimi, vodenje odbora za zunanje zadeve prevzel velik podpornik neodvisnosti somalijske pokrajine Jim Risch. Republikanski senator iz Idaha je že leta 2022 predlagal zakon o partnerstvu s Somalilandom, ki sicer ne priznava neodvisnosti, a spodbuja sodelovanje pri vprašanjih regionalne varnosti.

Nepredvidljivost Trumpa – slabost ali prednost?

Nekdanji pomočnik ameriškega zunanjega ministra za afriške zadeve med letoma 2018 in 2021 Tibor Nagy je za portal povedal, da je bil Trumpov umik ameriških vojakov iz Somalije ob koncu prvega mandata dokaz, da se mu je ta država zamerila. Kot zatrjuje, je bilo priznanje neodvisnosti Somalilanda že na mizi in bi do njega prišlo, če bi takrat Trump zmagal na volitvah. Vseeno poudarja, da bi tokrat za tako pomembno potezo, kot je priznanje neodvisnosti, morali obstajati prepričljivi razlogi.

Webb pravi, da je nepredvidljivost Trumpove politike tista, ki neposredno ogroža napredek Somalilanda v prizadevanju za priznanje. A prav na nepredvidljivost Trumpa pri odločitvah v ameriški zunanji politiki stavijo v Hargeisi in računajo, da bi se lahko za priznanje neodvisnosti Somalilanda odločil tako, kot je leta 2020 v svojem prvem mandatu nepričakovano priznal maroško suverenost nad Zahodno Saharo.