Kriza v Sudanu postaja največja humanitarna kriza na svetu, humanitarni poziv ZN-a za Sudan pa je doslej prejel le 16 odstotkov potrebnih sredstev, je poročal Guardian.

"Svet se mora zbuditi, moramo se zavedati katastrofe, ki se dogaja pred našimi očmi," je dejala veleposlanica ZDA pri ZN-u Linda Thomas-Greenfield.

Boji v Sudanu potekajo od aprila 2023, ko se je boj za oblast med konkurenčnima generaloma, Abdelom Fatahom Al Burhanom, generalom sudanskih oboroženih sil (SAF), dejanskim vladarjem države, in Mohamedom Hamdanom Dagalo iz sil za hitro podporo (RSF), znanim tudi kot Hemedti, razplamtel v vojno, ki je razdelila državo. V državljanski vojni je umrlo že 14.000 ljudi, 10 milijonov pa jih je moralo zapustiti svoje domove.

Varnostni svet ZN-a je v četrtek sprejel resolucijo, ki jo je pripravilo Združeno kraljestvo, in zahteval ustavitev obleganja El Fašira. Spopadi so se v petek zaostrili, takrat je SAF zatrdil, da je odbil velik napad RSF-ja in povzročil "velike izgube".

El Fašir, glavno mesto Severnega Darfurja in nekdanje središče za razdeljevanje humanitarne pomoči, že drugi mesec oblegajo sile za hitro podporo (RSF). Organizacija Zdravniki brez meja je pred tednom dni sporočila, da je v mestu vrata zaprla zadnja delujoča bolnišnica.

Varnostni svet ZN-a sta s položajem na terenu in poročilom seznanila pomočnica generalnega sekretarja ZN-a za Afriko Martha Ama Akyaa Pobee in direktorica v Uradu za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA) Edem Wosornu, ki je dejala, da Sudan tudi po njenem šestem poročanju Varnostnemu svetu v zadnjih štirih mesecih še naprej drvi v kaos, spolno nasilje pa je zelo razširjeno.

"Štirinajst mesecev trajajoči spopadi so v Sudanu povzročili nočno moro za civiliste, v samem središču pa je El Fašir. Življenje 800.000 ljudi visi na nitki. Na gosto naseljenih območjih se nadaljujeta bombardiranje in obstreljevanje, od 1. aprila je bilo razseljenih najmanj 130.000 ljudi, večinoma na jug v druge dele Darfurja in na zahod v Čad, kjer so viri in osnovne storitve že tako zelo omejeni," je dejala.

"Vsesplošno bombardiranje še naprej greni vsakdanje življenje milijonov ljudi v pokrajinah Darfur, Kordofan, Kartum in Gezira. Spolno nasilje, povezano s konflikti, je še vedno zelo razširjeno," je dejala.

Obe vpleteni strani onemogočata dostop do hrane

Vodja ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID) Samantha Power je dejala, da zaskrbljeno opazujejo, kaj se bo zgodilo z ljudmi, ki se skrivajo v El Faširu, če bodo v mesto vdrle sile RSF-a. Sile so novačile pripadnike iz milic džandžavidov, ki so se borili na strani Kartuma in v Darfurju med letoma 2003 in 2005 izvajali poboje.

"RSF je na pohodu in kjer koli se je pojavil na območju Darfurja, so sledila množična grozodejstva," je dejala Power.

Power je v petek napovedala 315 milijonov dolarjev ameriške humanitarne pomoči za Sudan, vendar je opozorila, da prebivalstvo ne prejme skoraj nobene pomoči. Obe strani v spopadih sta bili obtoženi, da nadzor nad dostopom do hrane uporabljata kot orožje.

"RSF sistematično ropa humanitarna skladišča, krade hrano in živino, uničuje skladišča za žito in vodnjake v najbolj ranljivih sudanskih skupnostih," je povedala Samantha Power. Po drugi strani je SAF zaprl mejni prehod s Čadom, skozi katerega poteka glavna pot za pomoč v Darfur.

Power je opozorila, da bi se v Sudanu lahko razvila najbolj smrtonosna lakota po Etiopiji v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Ameriška veleposlanica Thomas-Greenfield je opozorila, da bi po nekaterih napovedih do konca septembra umrlo več kot 2,5 milijona ljudi, kar znaša približno 15 odstotkov prebivalstva Darfurja. "To je največja humanitarna kriza na svetu, vendar še vedno obstaja nevarnost, da se bo še poslabšala," je dodala.

Kljub humanitarni krizi obe vojskujoči se strani še vedno prejemata orožje. SAF tudi iz Rusije in Irana, RSF pa še posebej od Združenih arabskih emiratov, zaveznika ZDA.

Žbogar v Varnostnem svetu ZN-a pozval k dialogu in koncu spopadov

Pot do trajnega miru ni tlakovana z vojno in orožjem, ampak z dialogom in političnim procesom, je na obravnavi poročila generalnega sekretarja ZN-a o položaju v Sudanu in Južnem Sudanu poudaril veleposlanik Samuel Žbogar.

Žbogar je opozoril, da je vojna nesorazmerno prizadela ženske in dekleta ter jih izpostavila vsesplošni uporabi spolnega nasilja kot vojnega orožja, kar je vredno obsojanja. "Pozivamo k odgovornosti za takšna grozljiva dejanja. Podpiramo prizadevanja tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča pri preiskovanju domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Darfurju ter pri prednostnem preiskovanju zločinov, ki vključujejo spolno, reproduktivno in drugo nasilje na podlagi spola," je dejal.

Sudanske oborožene sile in sile za hitro podporo je pozval, naj ustavijo spopade in si prizadevajo za takojšnje in trajno premirje. "Vse države in strani morajo spoštovati embargo na orožje. Vse zunanje akterje pozivamo, naj ustavijo vmešavanje, ki bi lahko spodbudilo nadaljnjo nestabilnost, in naj podprejo prizadevanja za trajni mir," je dejal in obsodil tudi napad na humanitarne delavce.