Kot je sporočilo senegalsko zunanje ministrstvo, je lesena piroga s 101 potnikom na krovu državo zapustila 10. julija. V torek so rešili 38 preživelih z otoka Sal na Zelenortskih otokih, zdaj pa se dogovarjajo o njihovi vrnitvi v Senegal.

Po navedbah zelenortske policije je čoln v ponedeljek okoli 320 kilometrov od otoka Sal prvič opazila španska ribiška ladja, ki je nato obvestila oblasti, poroča BBC. Sprva so domnevali, da se je čoln potopil, a so ga pozneje našli tavajočega na morju. Iz Mednarodne organizacije za migracije (IOM) so sporočili, da so med preživelimi štirje otroci, stari od 12 do 16 let.

Večina prebežnikov je po pripovedovanju preživelih prišla iz ribiške vasi Fasse Boye. Izvoljeni vaški predstavnik Moda Samb je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da nekatere družine v vasi še vedno čakajo na dobre novice v upanju, da so njihovi svojci med preživelimi.

Oblasti na Zelenortskih otokih so povedale, da so uporabili vsa potrebna sredstva za oskrbo preživelih, od katerih so jih morali sedem hospitalizirati. Senegalsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da si bo prizadevalo za čimprejšnjo repatriacijo svojih državljanov.

Smrtonosna pot

Atlantska migracijska pot od obale zahodne Afrike do Kanarskih otokov, ki jo običajno uporabljajo afriški prebežniki na plovbi v Španijo, je ena najsmrtonosnejših na svetu, na katero se največ prebežnikov poda v poletnih mesecih.

Po navedbah IOM-a je leta 2022 med potjo proti Kanarskim otokom umrlo najmanj 559 ljudi, medtem ko je v prvih šestih mesecih letošnjega leta umrlo 126 ljudi. Najmanj 15 ljudi je umrlo konec julija, ko se je pred obalo senegalske prestolnice Dakar prevrnil čoln s prebežniki, ki so se podali na nevarno pot proti Evropi.

"Vemo, da so vprašanja migracij svetovna vprašanja, ki zahtevajo mednarodno sodelovanje, veliko razprav in celostno strategijo. Vsi – vse države – se moramo usesti za mizo in ugotoviti, kaj lahko storimo, da na morju ne bomo več izgubljali življenj," je dejala zelenortska ministrica za zdravje Filomena Goncalves.

Po besedah tiskovne predstavnice IOM-ja Safe Msehli manjka varnih poti za migracije, kar daje prostor tihotapcem in trgovcem z ljudmi, ki ljudi pošiljajo na smrtonosne poti.