Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da obstaja nevarnost, da bi se opičje koze prvič po letu 2022 znova razširile po svetu in postale tveganje v več državah, so sporočili po današnjem zasedanju odbora WHO-ja za nujne primere v Ženevi.
Kot je povedal generalni direktor organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus, je WHO pri razglasitvi krize upošteval priporočilo neodvisnih strokovnjakov za opičje koze.
"WHO bo v prihodnjih dneh in tednih usklajeval odziv na svetovni ravni, pri čemer bo tesno sodeloval s prizadetimi državami in s prisotnostjo na terenu preprečeval prenos bolezni, zdravil okužene in reševal življenja," je dodal Ghebreyesus.
Razglasitev javnozdravstvene krize sicer nima konkretnih posledic. Njen namen je opozoriti pristojne oblasti po vsem svetu in jih pozvati k pripravi na morebitne izbruhe.
Po podatkih, ki jih je prejšnji teden objavil nadzorni zdravstveni organ Afriške unije, so od januarja 2022 v 16 afriških državah zaznali skupno 38.465 primerov opičjih koz s 1456 smrtnimi primeri. Letos so v primerjavi z enakim obdobjem lani zaznali 160-odstotno povečanje števila primerov.
Opičje koze so pri ljudeh prvič odkrili leta 1970 v Demokratični republiki Kongo. Odtlej je bilo širjenje okužb med ljudmi omejeno predvsem na nekatere zahodno- in srednjeafriške države. Maja 2022 so se primeri okužb opičjih koz, ki povzročajo vročino, bolečine v mišicah in izpuščaje na koži, začeli hitro širiti po vsem svetu. Izredne razmere so tedaj trajale med julijem 2022 in majem 2023. V epidemiji, ki je zajela približno 90.000 primerov, je umrlo 140 ljudi.
Leta 2022 so opičje koze v angleščini preimenovali v mpox, da bi se izognili stigmatizaciji, ki izhaja iz prvotnega imena.
Obstajata dve različici virusa, prva je endemična za osrednjo Afriko, druga pa je nova, bolj nalezljiva, znanstveniki so jo opisali kot "najnevarnejšo do zdaj", piše BBC.
Kot navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje, se virus opičjih koz lahko prenese na ljudi ob stiku z okuženo živaljo (največkrat prek glodavcev ali primatov), okuženim človekom ali s človeškimi telesnimi tekočinami, ki vsebujejo virus. Prenos med ljudmi je lahko tudi kapljičen. Okužba se širi med ljudmi, ki so med seboj v tesnem stiku.
Klinični potek bolezni je običajno blag. Simptomi bolezni so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se razvije tudi izpuščaj. Ta se pogosto začne na obrazu, nato pa se razširi na druge dele telesa, vključno z genitalijami. Izpuščaj gre skozi različne faze in je podoben noricam ali sifilisu, preden se končno oblikuje krasta, ki pozneje odpade.
Inkubacijska doba bolezni je običajno od 6 do 16 dni, lahko pa tudi do 21 dni. Ko krasta odpade, oseba ni več kužna.
Večina zbolelih ozdravi v nekaj tednih. Tveganje za težji potek bolezni je večje pri majhnih otrocih, nosečnicah in imunsko oslabljenih ljudeh.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje