Privrženci Ahmadinedžada so prepričani o njegovi zmagi. Foto: EPA
Privrženci Ahmadinedžada so prepričani o njegovi zmagi. Foto: EPA
Musavi velja za najresnejšega nasprotnika Ahmadinedžada. Foto: EPA
Reformistični klerik Mehdi Karubi, ki je zavrnil namigovanja, da se bo umaknil iz bitke, da bi tako povečal možnosti Musavija. Foto: EPA

Mislite, da prihajam iz puščave, in da nimam pojma o številkah?

Karubi vrača udarec Ahmadinedžadu?
Rezai je, tako kot Ahmadinedžad, konservativec. Foto: EPA
Tudi Iranci se spopadajo z recesijo: narašča inflacija, pada gospodarska rast. Foto: EPA

Za zmago se potegujejo zdajšnji predsednik Mahmud Ahmadinedžad, nekdanji zmerni premier Mir Hosein Musavi, klerik Mehdi Karubi in nekdanji vodja revolucionarne garde Mohsen Rezai. Na zadnjih shodih, ki bodo potekali danes, Ahmadinedžad in Musavi, ki sta najbolj resna kandidata za zmago, pričakujeta največ privržencev.


Precej dramatična predvolilna kampanja, ki se končuje danes, je vrh dosegla z obtožbo nekdanjega predsednika Akbarja Hašemija Rafsandžanija, da je predsednik Ahmadinedžad v nedavnem soočenju z Musavijem lagal. Rafsandžani je, prvič doslej v javnem pozivu, zato najvišjega verskega voditelja ajatolo Al Hameneja pozval, naj brzda Ahmadinedžada, ki je pretekli teden Rafsandžanija obtožil korupcije.


Obtožbi o korupciji sledila obtožba o lažeh
Pretekli teden so Iranci opazovali zelo razvneto besedno soočenje med Ahmadinedžadom in Musavijem, sicer nekdanjim premierjem, v katerem je skušal prvi drugega povezati z Rafsandžanijem in še z enim nekdanjim predsednikom Mohamadom Hatamijem, čigar vlado je Ahmadinedžad označil za koruptivno. V pismu Hameneju je Rafsandžani zapisal, da je bilo več deset milijonov Irancev priča zavajajočim izjavam in lažem. Hamenej, ki je predtem sicer podprl Ahmadinedžada, je bil do predsednika in njegovih izjav v omenjenem soočenju kritičen. Kot najvišji verski voditelj je Hamenej najvplivnejša oseba v državi, ki presega politično sfero. Tudi 14 visokih klerikov iz svetega mesta Kom je izrazilo globoko zaskrbljenost in obžalovanje, da je bil v soočenju omadeževan ugled Irana. "Obtoževati nekoga, ki ni na soočenju in ki se ne more braniti, je v nasprotju z našo vero." Pri tem so imeli v mislih to, da Rafsandžanija na soočenju sploh ni bilo.

Besedni izbruh je sicer sovpadel z drugim dnevom shodov, ki so jih organizirali privrženci največjega Ahmadinedžadovega nasprotnika Mirja Hoseinija Musavija. Podporniki Musavija, med njimi je večina mlajših državljanov, tudi veliko žensk, so drugi dan shoda vzklikali gesla proti Ahmadinedžadu, in nekateri analitiki so že potegnili vzporednico z dogajanjem v Iranu pred islamsko revolucijo leta 1979. Prejšnje shode so v zadnjem trenutku odpovedali, ker so oblasti v zadnjem trenutku umaknile dovoljenje ali pa je zmanjkalo elektrike, kot se je to zgodilo v nedeljo.

Volilno pravico ima 65 odstotkov prebivalcev, to je okoli 46 milijonov ljudi, med njimi jih bo šest milijonov volilo prvič. Pomembno dejstvo, ki gre v prid Musaviju, je, da so tri četrtine prebivalcev mlajše od 30 let. Na zadnjih volitvah je bila volilna udeležba okoli 65-odstotna.
V torek je v zadnjem od šestih soočenj Ahmadinedžad s svojimi pogledi na gospodarstvo trčil ob razmišljanja še enega konservativnega kandidata, nekdanjega poveljnika revolucionarne garde Mohsena Rezaeija. Ahmadindežad je trdil, da je v zadnjih štirih letih inflacijo omejil na 15 odstotkov, Rezaie, sicer ekonomist, pa je je dejal, da je resnična številka 25 odstotkov. Iran se, tako kot večina držav po svetu, otepa krempljev recesije: inflacija se viša, prav tako raste nezaposlenost, volivce pa zanima tudi, kam gredo prihodki od nafte. Ahmadinedžadovi privrženci vztrajajo, da se je po njegovo vladavino življenjska raven za večino ljudi izboljšala, medtem ko nasprotniki trdijo, da se je poslabšala.

Kot rečeno, je četrti kandidat,, ki se bo podal v boj proti Ahmadinedžadu, reformistični klerik Mehdi Karubi, ki je zavrnil namigovanja, da se bo umaknil iz bitke, da bi tako povečal možnosti Musavija. "Mislite, da prihajam iz puščave in da nimam pojma o številkah?" je Karubi povzdignil glas v sobotnem soočenju z Ahmadinedžaom, na katerem je ta, ponosen kot petelin, poročajo mediji, "zrecitiral", kako uspešno vodi iransko gospodarstvo, in ob tem mahal z grafi.

Kazalniki ničkaj spodbudni
IMF-ove projekcije za leto 2009 Iranu napovedujejo 3,2-odstotno gospodarsko rast, potem ko je bila lani 4,5-odstotna, leta 2007 pa osemodstotna. Nezaposlenost je bila pred štirimi leti 10,5-odstotna, zdaj pa je 17-odstotna. "Težava je, da se je Ahmadinedžad osredotočil na razdelitev bogastva, in to, kar potrebujemo zdaj, je ustvariti bogastvo," je predsednikova dejanja ocenil Leylaz. Če upoštevamo to, da ima Iran zelo mlado populacijo, potrebuje višjo gospodarsko rast in več delovnih mest. Ahmadinedžad je s povišanjem pokonin in plač vladnih uradnikov poskrbel za večjo podporo med revnimi in nižjimi sloji, prav tako pa je uvedel tudi posojila z nizkimi obrestmi za mladoporočence in podjetnike.

Ksenja Tratnik (povzeto po BBC-ju, Al Džaziri, Guardianu in New York Timesu)

Mislite, da prihajam iz puščave, in da nimam pojma o številkah?

Karubi vrača udarec Ahmadinedžadu?