AI v poročilu navaja še, da bi poboje osumljenih preprodajalcev mamil lahko imeli za "zločin proti človeštvu". Več kot 7.000 ljudi je bilo že ubitih od julija lani, ko je Duterte, imenovan tudi Kaznovalec, začel svojo vojno proti trgovini z mamili. Svoje neusmiljene metode pri izkoreninjanju mamil vztrajno zagovarja kot nujne in trdi, da se policisti odzovejo s streli zgolj v samoobrambi.

A tudi Duterte ni mogel več spregledati nepravilnosti pri nedavnem primeru uboja južnokorejskega poslovneža v Manili. Skupina pokvarjenih in skorumpiranih policistov je namreč oktobra pod pretvezo racije proti mamilom ugrabila Dži Ick Džuja, ki je delal na Filipinih od leta 2008, ga še isti dan ubila, njegovi ženi pa poslala zahtevo za odkupnino, ki jo je tudi plačala.

Vse skupaj je prišlo na dan šele prejšnji mesec in Duterte je ukazal čistko v policiji, ki jo je označil za "skorumpirano do dna", začasno ustavil vojno proti mamilom, razpustil protimamilarsko enoto, iz katere so izhajali tudi omenjeni skorumpirani policisti, in ukazal reorganizacijo policije.

To je pri Duterteju obrat za 180 stopinj, saj je v preteklosti zunajsodne poboje policije javno podpiral in dejal, da bo vsem takim policistom podelil predsedniški odpustek. Svoj čas je tudi rekel, da bi "z veseljem poklal" tri milijone zasvojencev z mamili.

Policisti najprej streljali, nato spraševali
Filipinska vlada se na poročilo AI še ni odzvala, a filipinska policija je do zdaj vztrajno trdila, da so se vsi tisti, ki so bili ubiti, upirali aretaciji. AI temu oporeka na podlagi izpovedi očividcev in neodvisnih preiskav ter pravijo, da so "globoko zaskrbljeni, da se zdi, da je načrtno in široko razmahnjeno pobijanje domnevnih kršiteljev sistematično, načrtovano in organizirano s strani oblasti". "Policisti rutinsko razbijajo vrata sredi noči, nato pa hladnokrvno pobijajo neoborožene ljudi, osumljene uživanja ali preprodajanja mamil."

In še: "V vrsti primerov, ki jih je dokumentiral AI, so priče opisale, kako so osumljenci kričali, da se predajajo, včasih tudi na kolenih ali v kakšnem podobnem pohlevnem položaju. A so jih vseeno prerešetali."

Podtikanje dokazov in brisanje sledi
Po navedbah človekoljubne organizacije so policisti nato podtaknili dokaze ali potvorili poročila, da bi zakrili svoje sledi. Zdi se tudi, da so za poboji določene finančne pobude, pri čemer je eden od policistov zatrdil, da so jim oblasti za vsako smrt "pod mizo" dali določeno vsoto, podobno pa počnejo tudi določeni pogrebni zavodi. Po navedbah AI-ja je bila večina ubitih revnih in na posebnih vladnih "opazovalnih" seznamih, ki so jih oblasti nato delile s policijo. Ti seznami naj bi bili "zelo problematični", saj se lahko posameznik uvrsti nanj že "zgolj na podlagi govoric ali zamer, brez vsakega preverjanja".

AI je za pripravo poročil govorila s 110 ljudmi, vključno z očividci ubojev, svojci žrtev, uživalci mamil, policisti, poslanci, predstavniki civilne družbe in verskih skupin.

Duterte se je zaradi protimamilarskih operacij znašel pod plazom kritik tako človekoljubnih organizacij kot zahodnih držav.