Sodišče (ICC) Al Baširja preganja zaradi zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov, ki vključujejo umore, mučenja in posiljevanja temnopoltega prebivalstva v sudanski pokrajini Darfur. Izraz "genocid" se je sodnikom zdel premočan, zato ga niso uvrstili v obtožnico.

Glavni tožilec sodišča Louis Moreno Ocampo, ki trdi, da je sudanski voditelj vpleten v smrt 35.000 ljudi, se je na to odločitev pritožil. Prizivni senat sodišča je zdaj odločil, da morajo sodniki znova odločati o tem, ali je dovolj dokazov, da Al Baširja obtožijo tudi genocida.

Uporniki pred etnično dilemo
Po objavi odločitve prizivnega senata je Kartum ICC obtožil, da skuša spodkopati mirovna pogajanja z darfurskimi uporniki in zaustaviti politični razvoj Sudana. Ahmed Tugud, vodja glavne uporniške skupine v Sudanu, je odločitev prizivnega sodišča pozdravil, hkrati pa izpostavil etično dilemo; sporno se mu zdi pogajati se z režimom, ki ga ICC obtožuje genocida. V Dohi namreč že več mesecev potekajo pogovori med Al Baširjevo vlado in uporniki o končanju državljanske vojne v Sudanu, ki pa doslej niso obrodili sadov.

ICC je zaporni nalog za Al Baširja – prvega proti kakšnemu voditelju države - izdal marca lani. Sudanske oblasti obtožbe ves čas zavračajo kot tudi sodelovanje s sodiščem. Zaradi izdaje naloga za aretacijo so iz Sudana izgnali 13 človekoljubnih organizacij.

Al Baširja lahko aretirajo države
Al Baširja ne more aretirati sodišče, ki nima sredstev za to, lahko pa to storijo države. Sudanski predsednik je po izdaji naloga za aretacijo obiskal več držav, ki niso podpisnice Rimskega statuta, s katerim je bilo ustanovljen ICC. Te države, večinoma afriške in arabske, ICC obtožujejo, da krši sudansko suverenost in da je uperjeno proti revnim afriškim državam.