Ischinger je v nedeljo med obiskom Kosova v Prištini dejal, da je ozemeljska delitev možna, če bi se zanjo odločile srbske in kosovske oblasti. V Beogradu se na njegove izjave še niso odzvali, doslej pa so načeloma zavračali možnost delitve Kosova.

Predstavnik kosovskih Albancev Blerim Shala je dejal, da bi delitev Kosova povzročila velike težave, zato se zavzemajo za ohranitev meja, kot so zapisane v Ahtisaarijevem načrtu, in nasprotujejo vsakršni delitvi Kosova.

Po začetku uvodnih pogovorov pred novim krogom pogajanj o prihodnjem statusu Kosova analitiki in politiki napovedujejo različne scenarije. Prvi sestanek trojke z eno od delegacij, predvidoma srbsko, naj bi bil 30. avgusta na Dunaju, piše srbski Blic.

Po Ischingerjevih besedah naj bi bilo približevanje Srbije in Kosova Evropski uniji odvisno od sposobnosti obeh strani, da dosežeta kompromis. To je potrdil tudi tiskovni predstavnik Evropske komisije Pietro Petrucci, ki je dejal, da je stališče Evropske komisije nespremenjeno in da je načrt Martija Ahtisaarija najboljša možna osnova za kompromis za obe strani. Ischinger je dejal, da se bo trojka strinjala z vsako rešitvijo, ki jo bosta dosegli obe strani. "Trojka ne bo dajala nobenih predlogov, ne o delitvi ne o čemer koli drugem. Glavno načelo trojke je, da sprejme vsakršen dogovor, ki ga bosta dosegli strani."

Srbski predstavnik Pakta za stabilnost jugovzhodne Evrope Goran Svilanović je dejal, da Ischinger nima pravice, da postavlja pogoje Srbiji glede njenega vstopa v EU, dokler EU ne bo imel jasne politike glede Kosova, ki jo bo podpiralo vseh 27 članic povezave. Pred začetkom uvodnih pogovorov pred novim krogom pogajanj je Svilanović dejal, da je delitev Kosova "načrt B" srbske vlade, če ne bi bili novi pogovori med Beogradom in Prištino uspešni.

EU, ZDA in ZN zafrustrirani
Predsednik projekta za jugovzhodno Evropo v washingtonskem centru Woodrowa Wilsona John Sitilides je ocenil, da se tako trojka kot Evropska unija in Združeni narodi spopadajo s frustracijami zaradi nerešenega statusa Kosova, predvsem pa zaradi na prvi pogled popolnoma nasprotnih stališč Srbov in Kosovcev. Sitilides ocenjuje, da je v interesu vseh diplomatska rešitev in ne nasilna, hkrati pa dodaja, da je zdaj poudarek na preučevanju vseh možnosti in scenarijev brez vnaprejšnjih predvidevanj in cilja.

Stilides: Če bi delili Srbijo, dajmo še Kosovo
Na opazko, da se je govorilo in se še govori o ozemeljski delitvi Kosova kot zadnji možni rešitvi, je Stilides odgovoril, da on na to gleda s popolnoma drugega zornega kota. "Vsakdo, ki podpira neodvisno Kosovo, istočasno podpira razkosanje Srbije. Če je razkosanje Srbije sprejemljivo, zakaj ne bi razdelili tudi Kosova in tako prišli do rešitve, ki je bolj sprejemljiva za Beograd?" se sprašuje.

"Hkrati verjamem, da je ameriški administraciji, vsaj v tem trenutku, zelo težko storiti kar koli, kar bi jo oddaljilo od Ahtisaarijevega načrta in neodvisnega Kosova." Glede Evropske unije meni, da bi moral Bruselj že prej spregovoriti o približevanju Srbije in Kosova Uniji v luči reševanja kosovskega vprašanja. "Čas je, da EU sprejme del bremena in postane vpliven faktor, saj konec koncev govorimo o evropski težavi. Unija je tista, ki bo morala živeti z izidom procesa, saj bo ona tista, ki bo ostala prisotna v regiji, potem ko jo bodo zapustili ZDA, Rusija in ZN."

Konfederacija najbolj realna možnost
Predsednik Evropskega gibanja na Kosovu Beljulj Bećaj je dejal, da je od vseh možnosti konfederacija najbolj realna možnost v iskanju rešitve. Po njegovem mnenju bi moral model konfederacije kot zveze neodvisnih držav temeljiti na spoštovanju načel skupine za stike, kar pomeni, da ni sprememb meja, da ni vrnitve na stanje izpred leta 1999 in da ni možnosti združitve z drugo državo. Bećaj je ocenil, da bi dogovor dveh suverenih in neodvisnih držav uredil tako pravice albanske manjšine v občinah Preševo, Bujanovac in Medveđa kot zaščito srbske manjšine na Kosovu. "To je po mojem mnenju najboljša možnost. Če pride do fizične delitve, potem se obeta dolg proces, ki bi povzročil posledice ne samo v omenjenih občinah, temveč tudi v Makedoniji in Grčiji. Kosovo bi sprejelo tudi druge rešitve. Če priznamo ali ne, Kosovo je že danes dejansko razdeljeno."

Nekdanji komisar: neodvisnost je neizogibna
Nekdanji evropski komisar za zunanjo politiko Chris Patten pa meni, da bo mednarodna skupnost na koncu priznala neodvisno Kosovo. "Mednarodna skupnost skorajda nima druge možnosti, kot da na koncu Kosovu prizna samostojnost. Za zdaj ni znakov, da bi se stališče Beograda glede Kosova spremenilo v času te politične generacije, ne glede na to, kakšni pritiski se izvajajo nanjo."