Albanski parlament je s 84 glasovi za in 22 proti v četrtek izglasoval zakon, po katerem bodo lahko žrtve vohunjenja tajne policije lahko pridobile vpogled v arhiv zbranih podatkov, ki so bili do zdaj zaradi tajnosti nedostopni.

V skladu z zakonom bodo lahko do arhivov dostopali tudi sodelavci nekdanjega režima in zainteresirane ustanove. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, bo dosjeje pregledal petčlanski odbor in jih nato predal zainteresiranim posameznikom. Omenjeni odbor bo izdajal tudi "certifikate o nesodelovanju" z režimom za tiste, ki se bodo hoteli zaposliti v javnih službah.

Zakon nekdanjim pripadnikom tajne policije v prihodnosti prepoveduje zaposlitev v javni upravi, vendar pa tistih, ki so že zaposleni, ne bodo odpustili.

Sigurimi je bila ena izmed najhujših komunističnih tajnih policij in po njeni zaslugi je bilo v obdobju režima komunističnega diktatorja Enverja Hoxhe usmrčenih najmanj sedem tisoč ljudi, medtem ko jih je več kot 100.000 končalo v delovnih taboriščih, kjer so številni umrli zaradi težkih razmer.

Pri svojem delu se je Sigurimi zanašal na široko mrežo ovaduhov med prebivalstvom. Po nekaterih ocenah bi s tajno policijo na tak ali dugačen način sodelovalo kar 20 odstotkov prebivalcev, ki so ovajali svoje prijatelje, sosede, sodelavce in celo sorodnike.

Strokovnjaki ocenjujejo, da je bil velik del tajnih arhivov uničen med letoma 1991 in 1992, ko so bili na oblasti v Albaniji še vedno komunisti, in nato še leta 1997, ko je balkanska država zdrsnila v kaos in anarhijo po zlomu finančnih piramidnih sistemov.

Stalinistična diktatura
Hoxha se je na oblast povzpel med drugo svetovno vojno in Albaniji vladal do svoje smrti leta 1985. V tem času je oblikoval stalinistični diktatorski sistem, v katerem je ostro obračunaval z vsemi nasprotniki, in s svojo zunanjo politiko povsem osamil državo.

Med vojno in po njenem koncu je Hoxha tesno sodeloval z jugoslovansko komunistično partijo, a je z njo prekinil vse stike po resoluciji inormbiroja leta 1948, ko je izbruhnil spor med Titom in Stalinom, in se nato navezal na Sovjetsko zvezo.

Prijateljstva z Moskvo je bilo konec po smrti Stalina, ki ga je Hoxha občudoval do smrti in srečanja z njim posebej opisal tudi v knjigi. Ko je nova sovjetska oblast po letu 1953 razkrila in obsodila Stalinove zločine, je Albanija prekinila odnose z Moskvo in se naslonila na Kitajsko.

Albanska navezanost na Kitajsko je trajala do smrti Mao Cetunga leta 1976, ko se je začela azijska sila odpirati tržnim reformam, kar ni bilo po volji Hoxhi, ki je nato Albanijo skoraj povsem osamil in se zatekel k politiki samozadostnosti, a s tem zadal usodni udarec gospodarstvu, ki je brez tuje pomoči vse bolj pešalo.

Konec leta 1990 je po množičnih študentskih protestih komunistični režim padel, a na prvih demokratičnih volitvah so vseeno slavili komunisti, ki so na oblasti ostali še do leta 1992.

Sigurimi so razpustili leta 1991 in ga nadomestili z Nacionalno obveščevalno službo. O odprtju tajnih arhivov je albanski parlament razpravljal leta 2008, a je temu takrat nasprotovala socialistična stranka.