Preiskovalci skušajo ugotoviti, ali je Allende storil samomor ali pa so ga 11. septembra 1973 med državnim udarom, s katerim se je na oblast povzpel Augusto Pinochet, ubili vojaki.

Allendejevo truplo so našli v predsedniški palači, potem ko so jo napadli vojaki in bombardirala letala. Uradno mrliško poročilo je ugotovilo, da je 65-letni socialistični predsednik storil samomor s pištolo, ki mu jo je podaril njegov prijatelj, kubanski voditelj Fidel Castro. Zgodbi takrat ni nasprotovala niti Allendejeva družina.

Preiskava 726 primerov
Januarja letos je sodišče znova odprlo primer, prav tako kot 725 drugih primerov kršitev človekovih pravic med Pinochetovo diktaturo v letih od 1973 do 1990, ko je v Čilu umrlo ali izginilo 3.100 oseb.

Na začetku tedna je Allendejeva hči Isabel potrdila, da je družina zahtevala izkop njegovega trupla. Sodnik Mario Carroza je zahtevi družine ugodil, posmrtne ostanke nekdanjega predsednika pa bodo izkopali v drugi polovici maja.

Nepremišljen marksist ali demokratični socialist?
Izkop posmrtnih ostankov nekdanjega predsednika naj bi zbudil mešane občutke v Čilu, kjer se ob omembi Allendeja še vedno krešejo mnenja. Za nekatere je bil nepremišljen marksist, ki je nameraval državo spremeniti v novo Kubo, za druge pa demokratičen socialist, čigar smrt predstavlja najpomembnejše grozodejstvo, ki so jih zagrešile Pinochetove sile.

Allende je leta 1970 postal prvi demokratično izvoljeni predsednik Čila in je hodil po "čilski poti do socializma" na kateri je nacionaliziral industrijo in kmetije. Njegova radikalna politika je razdelila Čilence in ujezila ZDA, ki so podprle vojaški udar proti njemu.