Broadwayski muzikal Mormonova knjiga je največja uspešnica zadnjih let, vodja večine v senatu je mormon, zdaj pa sta mormona tudi v bitki za Belo hišo.
Štiri mesece pred svojo smrtjo leta 1844 je Joseph Smith voditeljem svoje cerkve naročil, naj "izsledijo dobro lokacijo, kjer bodo lahko v enem dnevu zgradili mesto in imeli lastno vlado, kjer jih hudič ne bo mogel izbrskati". Smith ni nikdar videl tega kraja - ustrelili so ga v njegovi zaporniški celici -, so ga pa njegovi sledilci, potem ko so bili pregnani iz Amerike in so preživeli 2.000 kilometrov dolgo pot čez prerije.
Pravi kraj je bila kotlina, skoraj popolnoma zaprta v zaščitniški objem Skalnega gorovja, ki je takrat še sodila pod Mehiko. 150 let pozneje skupnost, ki so jo zgradili tam (ne ravno v enem dnevu), Salt Lake City, stoji kot spomenik trdnosti zgodnjih vernikov, da se ne vdajo ameriški nestrpnosti. Danes so mormoni daleč stran od izobčencev, saj so se znašli v samem središču ameriške kulturne in politične debate.
Ironija vztrajnega ameriškega nezaupanja mormonom je, da gre za osrednjo ameriško religijo. V njenem središču je prepričanje o drugem prihodu Jezusa po vstajenju, ki je v Ameriki spreobrnil družino izraelitov in postavil mesijansko kraljestvo. Cerkev je leta 1830 ustanovil Joseph Smith, sin revnega kmeta iz Nove Anglije. Pri 14 sta se mu začela prikazovati Bog in angel po imenu Moroni. Moroni mu je razkril knjigo, zakopano v hribu, narejeno iz zlatih tabel in napisano v starodavnem jeziku izraelitskega preroka. Smith je čudežno prevedel Mormonsko knjigo, ki pripoveduje zgodbo Jezusa v Ameriki. Od svojega začetka Mormonska cerkev velik poudarek namenja spreobračanju in danes šteje 14 milijonov članov, razširila pa se je po Južni in Srednji Ameriki, Evropi in Afriki. Poleg mnogoženstva (sicer uradno prepovedanega) so mormoni poznani še po družinskih vrednotah in odrekanju vsem stvarem, ki povzročajo zasvojenost (vključno z alkoholom in kavo).
Mormonski trenutek
Za "mormonski trenutek" ameriški mediji označujejo obdobje, v katerem na Broadwayu kraljuje muzikal o mormonih, uspešnica TV-mreže HBO je serija Big Love o poligamni mormonski družini, za predsedniški stolček pa se potegujeta kar dva mormona, Mitt Romney in Jon Huntsman.
To pa še ne pomeni, da so vsi predsodki popolnoma izbrisani. Če sodimo po zadnji anketi, 22 odstotkov Američanov ne bi volilo predsedniškega nominiranca stranke, ki bi bil mormon, kar je več kot v 60. letih. Po drugi strani pa nasprotovanje temnopoltemu, ženski, katoliškemu ali židovskemu predsedniku od 50. let enakomerno upada.
Ta podatek ni nič novega za Romneyja, ki se zdi glavni republikanski kandidat za volitve 2012. Ko je prvič kandidiral leta 2008, se je spopadal z obtožbami "lažne veroizpovedi" in kritikami na račun podpore poligamije - prakse, ki se ji je Cerkev morala odpovedati leta 1890, da bi lahko z ustanovitvijo zvezne države Utah postala del Amerike.
Romneyja je plaz kritik tako mučil, da se mu je zdelo nujno temo nasloviti v govoru, v katerem je obljubil, da če bo izvoljen, "ne bo služil le eni religiji, le eni skupini, le eni stvari".
Presenečeni nad predsodki
Michael Otterson, vodja javnih zadev Mormonske cerkve, je dejal, da jih je med kampanjo leta 2008 močno presenetil plaz predsodkov: "Naivno smo mislili, da nas bodo ljudje pogledali in videli ljudi dobrih vrednot, namesto tega pa smo slišali vse te nesmisle o kultih. To nam je dalo vedeti, da imamo še veliko dela pred nami."
Sodeč po anketah, pa čaka veliko dela tudi Romneyja in Huntsmana. Na prvi pogled imata oba moška veliko skupnega - oba prihajata iz bogatih, močnih mormonskih družin: Romneyjev oče je bil guverner Michigana, Huntsmanov pa je izumil plastične škatlice, v katerih prodajajo "big mace".
Delita si tudi skupnega prednika, Parleyja Pratta, sodobnika Josepha Smitha, kar pomeni, da sta daljna bratranca. Oba sta služila kot mormonska misijonarja - Romney v Franciji in Huntsman na Tajvanu, kjer se je naučil mandarinščine, kar je bil glavni razlog za to, da ga je Obama postavil za veleposlanika na Kitajskem.
Huntsmanova strategija?
A kljub podobnostim moška v okviru svoje veroizpovedi ravnata povsem različno. 64-letni Romney ima bolj tradicionalen pristop, glasno izreka svojo ljubezen veri, večino svojih kampanj za zbiranje sredstev pa vodi v mormonskem Utahu.
"Romney daje občutek rahlo starejše generacije in nenehno razlaga, kaj mormonstvo je," pravi Matthew Burbank, profesor političnih znanosti na Univerzi v Utahu. "Huntsman, po drugi strani, pravi: 'Da, sem mormon, ampak ...'"
Huntsman ima veliko družino, kar je samo po sebi tipično mormonsko, a pri vzgoji svojih sedmih otrok močno poudarja raznolikost. Ena hči se je poročila v episkopalni cerkvi, drugo, posvojenko iz Indije, vzgaja po hindujski tradiciji. Huntsmanov pristop do mormonske vere je lahko odraz njegovo mlajše starosti (51 let), lahko pa gre za del zavedne strategije, da bi se izognil tej (pereči?) temi. A če bo njegova tekma za Belo hišo postala resna, kot menijo nekateri, se bo težko popolnoma izognil vprašanjem.
Mormonska cerkev se noče zapletati v strankarsko politiko, zato ne komentira njunih kandidatur. A vprašanje, kako je vera dojemana znotraj Amerike, ji je pomembno, v tem pogledu pa tudi dva mormona v predsedniški tekmi. Pogovor znotraj skupnosti poteka, cerkveni voditelji pa vidijo to kot priložnost, da enkrat za vselej razčistijo dvome in Ameriki pojasnijo, kdo in kaj mormoni so.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje