Mehiške oblasti so pred tem ostro obsodile nove smernice glede izgona nezakonitih priseljencev iz ZDA. Mehiški zunanji minister Luis Videgaray je v odzivu na novo ameriško politiko dejal, da ni nobene možnosti, da bi Mehika sprejela nova pravila, ki med drugim uvajajo tudi to, da bodo lahko ameriške oblasti v Mehiko deportirale tudi nemehiške državljane. "Jasno želim povedati, da mehiški vladi in Mehičanom ni treba sprejeti ukrepa, ki ji ga želi enostransko vsiliti vlada druge države," je dejal Videgaray.

Mehičani so jezni, ker ameriški predsednik Donald Trump ne upošteva dejstva, da Mehika ustavlja in pošilja nazaj prebivalce drugih držav Latinske Amerike, ki se skušajo preko Mehike prebiti do ZDA. Poleg tega Mehičane skrbi, da bodo ZDA k njim izgnale več tisoč ljudi, ki niso njihovi državljani.

Kot je še dejal mehiški zunanji minister, bo Mehika vztrajala, da ZDA dokažejo državljanstvo vsakega posameznika, ki ga bodo želele deportirati v Mehiko. "Prav tako nadzorujemo naše meje, in to bomo počeli še naprej," je dejal in dodal, da je Mehika v boju za svoboščine in pravice Mehičanov pripravljena sprožiti postopek v Združenih narodih.

Kelly: ZDA bodo delovale zakonito
Kelly je nato zagotovil, da bodo ZDA vse v zvezi s priseljevanjem delale v skladu z zakoni in ob spoštovanju človekovih pravic. Pri tem naj bi se tesno usklajevale z mehiško vlado.

Ameriški minister za domovinsko varnost je sicer pred dnevi povzročil novo ogorčenje v Mehiki, ko je napovedal, da so izgonu iz ZDA po novem izpostavljeni vsi nezakoniti priseljenci, razen tistih, ki so prišli v ZDA kot mladoletniki. Kelly je v torek namreč predstavil nova navodila glede nezakonitih priseljencev, ki med drugim uvajajo poostreno politiko glede izgona. Tako med nezakonitimi priseljenci ni več razlik glede prioritete za izgon, z izjemo tistih, ki so v državo prišli kot mladoletniki.

V času prejšnjega predsednika Baracka Obame je bilo sicer izgnanih največ nezakonitih priseljencev (več kot 2,5 milijona), več kot pod vsemi ameriškimi predsedniki v 20. stoletju skupaj, ob tem pa si je administracija prizadevala zagotoviti zakoniti status za milijone mladih priseljencev brez ustreznih dovoljenj in njihove starše. Osredotočila se je na izgon specifičnih skupin ljudi, in sicer tistih, ujetih blizu meje, tistih, ki so storili kakšen zločin, in tistih, ki naj bi prišli v državo leta 2014 ali pozneje.

Trump izgone označil za vojaško operacijo
Trump je pred tem dejal, da so bile zadnje odmevne operacije proti nezakonitim priseljencem v ZDA vojaške operacije. To je v nasprotju z izjavami njegovih podrejenih v Beli hiši, ki zavračajo kritike, da vlada razmišlja o uporabi vojske, ob tem pa v operacijah vojska ni bila vpletena, ampak le zvezni agenti za imigracijo in lokalni policisti.

Ameriški predsednik je v Washingtonu na srečanju z direktorji podjetij dejal, da Mehika gospodarsko izkorišča ZDA in da mu je vseeno, če bodo imeli dobre ali slabe odnose. Od Mehike zahteva, da ZDA obravnava pošteno.

Protest proti obisku
Roberto Campa, vodja oddelka za človekove pravice na mehiškem notranjem ministrstvu, je načrt o izgonu Nemehičanov v Mehiko označil za sovražnega in nesprejemljivega. Mehiški senatorji iz opozicijske Stranke demokratične revolucije so pred obiskom Tillersona in Kelly ostro protestirali proti njunemu prihodu in dejali, da ministra nista dobrodošla v državi, mehiškega predsednika Enriqueja Peña Nieta pa pozvali, naj se ne sreča z njima.

Že med predvolilno kampanjo je Trump mehiške priseljence med drugim označil za kriminalce, po prevzemu oblasti pa je napovedal, da bo uresničil predvolilno obljubo in na meji z Mehiko zgradil zid. Odnosi so se še dodatno zaostrili, ko je potem Trump na Twitterju zapisal, naj mehiški predsednik Peña Nieto ne prihaja na obisk v ZDA, če Mehika ne namerava plačati stroškov gradnje zidu, kar Mehika ostro zavrača. Nieto je potem obisk v ZDA odpovedal.

Konec posebnega trgovinskega sporazuma
Odnose med državama je še dodatno zaostrila napoved Trumpa, da bo razveljavil posebni trgovinski sporazum med državama (v sporazum Nafta je vključena tudi Kanada), ki je po njegovi oceni preveč v korist mehiškim interesom, ustaviti pa namerava tudi pošiljanje denarja mehiških delavcev iz ZDA v Mehiko. Zadnje stopnjevanje napetosti pa predstavlja nova ameriška politika do nezakonitih priseljencev.