Ameriški predsednik Barack Obama je prejšnji mesec omilil moratorij na nova priobalna vrtanja, a je bil po ekološki katastrofi v Mehiškem zalivu prisiljen znova prepovedati vrtanja. Prepoved bo veljala, dokler ne preiščejo vzrokov za eksplozijo na naftni ploščadi. Obama se je za omilitev prepovedi novega vrtanja odločil, da bi si pridobil podporo republikancev pri sprejemanju zakonodaje o podnebnih spremembah.

Na obalno območje v Mehiškem zalivu so oblasti napotile pripdanike vojske, ki bodo s posebnimi kemikalijami poskušali ublažiti okoljsko katastrofo in omejiti širjenje madeža. Vojska je poslala dve tovorni letali C-130 hercules, ki sta opremljeni s posebnimi kemikalijami za razgrajevanje nafte. Ob enem preletu lahko letalo razprši kemikalijo na območju, velikem en kvadratni kilometer. Na prizadetem območju je tudi ameriška mornarica, ki je namestila 18 kilometrov vodnih napihljivih pregrad in poleg njih posebne sisteme za posnemanje nafte z morske gladine.

Zaradi naftnega madeža je ogroženih več sto vrst ptic, rib in drugih živali, razlitje pa naj bi povzročilo najhujšo ekološko nesrečo v zgodovini ZDA. Znano je, da na dan iz vrtin v morje steče približno 5.000 sodčkov nafte, kar je petkrat več, kot so sprva ocenjevali strokovnjaki. Kljub zagotovljeni pomoči ZDA, ki so za preprečitev ekološke katastrofe ponudile vsa razpoložljiva sredstva, in razglasitvi izrednih razmer v ameriški zvezni državi Luisiani, konkretnejših ukrepov še ni bilo.

Sežig nafte ni imel želenega učinka
Sicer je res, da so oblasti poskusile z zažigom najdebelejše vrhnje plasti nafte, kar pa ni dokončna rešitev. ''Predlagane rešitve, kot je sežig naftnih madežev, morda ne bodo uspešne. To so poskusne rešitve. Morda so manjše zlo, saj bomo tako odstranili vsaj del nafte. Ne glede na vse pa bo nekaj nafte ostalo v morju in naplavilo jo bo tudi na obalo,'' je dejala Jacqueline Savitz iz okoljevarstvene organizacije Oceana.

Še vedno pogrešajo enajst delavcev
Naftni madež naj bi se približal tudi obali Misisipija in Alabame, opazili pa so ga že ob naravnem rezervatu South Pass blizu ustja reke Misisipi. Naftni madež naj bi se v ponedeljek približal tudi obali Floride. Kot so še sporočile tamkajšnje oblasti, še vedno pogrešajo enajst delavcev, ki so bili med eksplozijo na naftni ploščadi.

Tri mesece za nastavitev varnostnih ventilov
Pred dobrim tednom, 20. aprila, je naftna ploščad eksplodirala, čez nekaj dni pa potonila. Poleg iz naftne ploščadi nafta dodatno izteka še iz vrtine, ki so jo odkrili naknadno. Možnosti, kako preprečiti iztekanje črnega zlata, je več. Od tega, da bi v vdrtino s pomočjo podmornice vstavili kupolo, do tega, da bi z dodatno črpalko nafto preprosto spravili na kopno. Po nekaterih ocenah naj bi reševalci potrebovali tri mesece, da bi jim uspelo namestiti varnostne ventile.

Obama je za nesrečo okrivil naftno družbo British Petroleum, ki je lastnik potopljene naftne ploščadi. ''Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko ta izliv nafte povzročil najhujšo okoljsko katastrofo v ameriški zgodovini. Večjo, kot je bil izliv nafte s tankerja Exxon Valdez leta 1989 na Aljaski, ''je poročala RTV-jeva dopisnica Vlasta Jeseničnik

Ribiči vložili tožbo proti British Petroleumu
V četrtek so izjemoma odprli sezono ribolova, da bi ribiči lahko ujeli vsaj nekaj rib, preden bi se naftni madež razširil. Ne glede na ekološke posledice in naravno katastrofo pa so se, v ameriškem slogu, že pojavile prve tožbe ribičev, ki v zalivu lovijo škampe, proti družbi British Petroleum.

Generalni direktor BP-ja Tony Hayward je napovedal, da bodo očistili naftni madež in izplačali odškodnine prizadetim prebivalcem. "Prevzemamo polno odgovornost za razlitje," je dejal Hayward in priznal, da jim bo ekološka katastrofa prekrižala načrte za nove naftne vrtnine ob ameriški obali.