V letnem poročilu ob svoji 50-letnici se organizacija sprašuje o možnosti zgodovinskih sprememb na področju boja za človekove pravice. Zaradi dogodkov na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki AI poziva k prizadevanjem, da dogodki "ne bodo le lažno upanje za človekove pravice".

Mednarodna organizacija za zaščito človekovih pravic v poročilu, ki zajema 157 držav, ugotavlja, da je bila v letu 2010 svoboda govora omejena v najmanj 89 državah. Poleg tega izpostavlja primere zapornikov zaradi ugovora vesti v najmanj 48 državah, našteva primere mučenja in drugih oblik nečloveškega ravnanja v najmanj 98 državah ter poroča o nepravičnih sodnih postopkih v najmanj 54 državah.

Ljudje se ne bojijo več
Generalni sekretar organizacije Salil Shetty je poročilo pospremil z besedami: "Petdeset let po tem, ko je plamen sveče Amnesty International začel osvetljevati težavo represije, je revolucija človekovih pravic na pragu zgodovinskih sprememb". Izpostavil je dogajanje na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki ter poudaril, da se ljudje ne bojijo več. Z upiranjem zatiranju svobode izražanja in mirnih protestov, ki ga izvajajo oblasti, "represivnim oblastem pošiljajo signal, da so jim dnevi šteti". Organizacija je zaradi napadov na miroljubne protestnike kritizirala predvsem Libijo, Sirijo, Bahrajn in Jemen ter dodala, da so tudi oblasti na Kitajskem, v Iranu in Azerbajdžanu skušale preprečiti upor ljudstva.

Ljudje ob tem "uporabljajo tudi nove tehnologije, zato da izpostavijo nepravičnosti in zahtevajo svobodo, se medsebojno organizirajo in gradijo solidarnost", pa je v izjavi poudarila v. d. direktorja Amnesty International Slovenije Metka Naglič. A "sile represije se močno upirajo", zaradi česar mora "mednarodna skupnost zagotoviti, da ta aktivistični naboj ljudskih množic v letu 2011 ne bo lažno upanje za človekove pravice", sta menila tako Nagličeva kot Shetty.

Tudi drugod so civilisti plačali visoko ceno za uveljavljanje svojih civilnih in političnih pravic, opozarja Amnesty International in kot primer navaja čas volitev v Nigeriji ter nasilje po volitvah v Slonokoščeni obali.

Slabši položaj muslimank v Evropi
Poročilo poleg tega med drugim izpostavlja tudi slabšanje pravnega položaja žensk v Evropi, ki želijo zakrivati obraz, in vse večjo pripravljenost evropskih držav, da ljudi pošljejo nazaj na območja, kjer jim grozi preganjanje. Opozarja tudi na spopade, ki so povzročili razdejanje v Srednjeafriški republiki, Čadu, Kolumbiji, Demokratični republiki Kongo, Iraku, na zasedenih palestinskih ozemljih, na ruskem Severnem Kavkazu, Šrilanki, v Sudanu in Somaliji.

Kljub temu pa organizacija v poročilu izpostavlja tudi dosežke na področju boja za človekove pravice. Pomembna svetla trenutka v letu 2010 na tem področju sta bila izpustitev Aung San Su Či v Mjanmaru in Nobelova nagrada za mir, ki so jo, kljub poskusom kitajske vlade, da sabotira slovesnost, podelili kitajskemu disidentu Liu Šjaoboju.

Znake napredka je opaziti tudi pri stalnem zmanjševanju števila držav, ki izvršujejo smrtno kazen, nekaterih izboljšavah pri zdravstveni oskrbi mater in žensk v Indoneziji in Sierri Leone ter sojenju nekaterim odgovornim za kršitve človekovih pravic pod nekdanjimi vojaškimi režimi v Latinski Ameriki.

V Mehiki umori zaradi spopadov med karteli
Kot eno izmed zmag za mednarodno pravico poročilo izpostavlja tudi obsodbo dveh hrvaških generalov na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

V številnih državah globoko zakoreninjene zlorabe človekovih pravic in negotovost ostajajo nezmanjšane. V le šestih mesecih je bilo v Mehiki ugrabljenih 10.000 migrantov, v Kolumbiji pa ubitih več aktivistov za človekove pravice. Medtem ko se število napadov talibanov v Afganistanu povečuje, se po smrti Osame bin Ladna v Pakistanu pojavlja tudi vprašanje varnosti, še opozarjajo v organizaciji Amnesty International.