Kanclerka je v uvodnem nagovoru na eni strani okrcala avtomobilske proizvajalce, na drugi pa poudarila pomembno vlogo panoge, ki v državi zaposluje okoli 870.000 ljudi in je pomemben motor rasti tako v Nemčiji kot širše v Evropi.

"Avtomobilska podjetja, ki so pretirano izkoriščala regulatorne vrzeli, s tem niso škodila le sebi, ampak so predvsem zavajala in razočarala svoje stranke in državne oblasti," je dejala. Po njenem prepričanju mora avtomobilska industrija storiti vse, da si znova zagotovi zaupanje in kredibilnost. To je "v njihovem interesu, pa tudi v interesu njihovih zaposlenih in celotne Nemčije", je poudarila po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Obramba dizla
Obenem je kanclerka pozdravila prizadevanja nemških avtomobilskih proizvajalcev v smeri razvoja okolju manj škodljivih električnih avtomobilov, a tudi branila dizel. "Ne moremo se izogniti dejstvu, da bomo motorje z notranjim izgorevanjem potrebovali še več desetletij," je dejala kanclerka, ki si je zaradi dobrih odnosov z avtomobilsko industrijo prislužila naziv "avtomobilska kanclerka". "Na drugi strani moramo vlagati več kot kdajkoli prej v raziskave in razvoj novih tehnologij vožnje," je dodala.

Škandal "dieselgate" je izbruhnil na vrhuncu frankfurtskega avtomobilskega sejma leta 2015, ko je proizvajalec Volkswagen priznal, da je 11 milijonov dizelskih avtomobilov po vsem svetu opremil z goljufivo programsko opremo, s pomočjo katere so prikazali boljše rezultate na okoljskih testih. Dejansko so na cesti avtomobili v zrak izpuščali do 40-krat višje stopnje strupenih dušikovih oksidov od dovoljenih ravni.

Podobni sumi so se nato razširili še na druge avtomobilske proizvajalce. Dogajanje je osvetlilo resno obhajanje pravil in tudi goljufanje industrije, ki je prikrivala okolju in zdravju nevarne izpuste. Julija je tako odjeknila novica, da naj bi se o tem v nedovoljenem kartelu leta dogovarjali nemški Daimler, BMW, Volkswagen ter njegovi podružnici Audi in Porsche.

Mesta razmišljajo o prepovedi za dizelska vozila
V Nemčiji je kakih 70 mest, vključno s trdnjavama avtomobilske industrije Stuttgartom in Münchnom, že začelo razmišljati o prepovedi vožnje umazanih dizelskih vozil, kar je vznemirilo voznike. Avtomobilska industrija se je na to odzvala z jasnimi usmeritvami v bolj čiste avtomobile prihodnosti. BMW, Volkswagen in Daimler so na avtomobilskem sejmu vsi razkrili ambiciozne cilje na področju hibridnih in električnih vozil.

Kupci pa so glede električnih avtomobilov še zadržani. Ti avtomobili tako predstavljajo le odstotek vseh prodanih avtomobilov v Evropi. Ob tem nemška avtomobilska industrija, ki je leta veliko vlagala v dizel, pri tem pogonskem gorivu še ni pripravljena vreči puške v koruzo.

"Vemo, da je nekaj zaupanja izgubljenega. Pridobiti si ga nazaj je naša največja skrb," je dejal predsednik avtomobilskega združenja VDA Matthias Wissmann v svojem nagovoru ob odprtju IAA-ja. Ob tem pa je izrazil nasprotovanje pozivom o prepovedi dizelskih vozil.

"Zadnja generacija dizelskih vozil je ključna za naš nadaljnji napredek pri dekarbonizaciji cestnega prometa," je v sredo vztrajal vodja Daimlerja in Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev (Acea) Dieter Zetsche.