"Jasno sem nakazal, da bi moral biti Iran del rešitve," je posebni odposlanec Združenih narodov in Arabske lige za Sirijo odvrnil na vprašanje, ali bo islamska država sodelovala na pogovorih, ki naj bi bili po pričakovanjih 30. junija v Ženevi.

Annanove besede prihajajo teden pred načrtovanim srečanjem, ki pa je pod vprašajem, saj zahodne države nasprotujejo sodelovanju Irana, sirske sosede in zaveznice. Za sodelovanje Irana na pogovorih o Siriji se je pred časom zavzel tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Iran je trn v peti nekaterih zahodnih držav tudi zaradi svojega jedrskega programa, ki je predvsem po mnenju ZDA in Izraela namenjen razvijanju jedrskega orožja, kar Teheran vztrajno zavrača.

"Dlje ko čakamo, temnejša je prihodnost Sirije"
"Čas je, da države z vplivom začnejo izvajati večji pritisk na strani v konfliktu in jih prepričajo, da je ustavitev ubijanja in začetek pogovorov v njihovem interesu. Dlje ko čakamo, temnejša je prihodnost Sirije," je povedal nekdanji generalni sekretar ZN-a. Dodal je, da samoiniciativa nekaterih posameznih držav pri reševanju krize tvega sprožitev "destruktivnega tekmovanja".

Annan je povedal še, da je sirsko vlado neposredno zaprosil, da iz obleganega Homsa, središča upora proti režimu sirskega predsednika Bašarja Al Asada, izpustijo civiliste.

Sirija sestrelila turško letalo
Za sirsko zaveznico je nekoč veljala tudi Turčija, a so se odnosi med Carigradom in Damaskom od lanskega marca oziroma od začetka upora proti Al Asadu zaradi nasilja nad civilnim prebivalstvom, ki množično beži tudi v Turčijo, močno ohladili. K otoplitvi zagotovo ne bo prispevalo to, da so po poročanju libanonske televizije Al Manar sirske varnostne sile sestrelile turško vojaško letalo.

Turški premier Recep Tayyip Erdogan nima podatkov, ali je bilo letalo sestreljeno ali pa je prišlo do nesreče. Dodal je, da prav tako ni seznanjem s tem, da naj bi Sirija zajela pilota ali se opravičila zaradi sestrelitve.

Turčija je sporočila, da je izgubila stik z enim svojih vojaških letal ob svoji jugovzhodni obali, potem ko je to vzletelo z letališča Erhac v provinci Malatya. Letalo F-4 z dvema osebama na krovu naj bi padlo v sirske ozemeljske vode.

Ankara je pred kratkim predlagala, da bi vzpostavila nekakšna varna pribežališča ali humanitarni koridor v Siriji, kar bi vključevalo vojaško posredovanje, a je zatrdila, da česa takega ne bo storila brez dovoljenja Varnostnega sveta ZN-a.

Zaostrovanje humanitarne krize
Urad ZN-a za usklajevanje humanitarnih zadev (Ocha) je opozoril, da človekoljubno pomoč v Siriji potrebuje že več kot 1,5 milijona ljudi. V uradu s sedežem v Ženevi so poudarili, da se humanitarna kriza v Siriji zaostruje.

Rusija, ena izmed zadnjih zaveznic Sirije, je sporočila, da so sirske oblasti pripravljene umakniti svoje enote iz mest, kar je ena ključnih točk Annanovega mirovnega načrta, ki je začel veljati 12. aprila, a ga nihče ne upošteva.

Uporniki obtoženi pokola 25 ljudi
Nasilje v Siriji se nadaljuje. Uporniki so na območju Daret Ahez v pokrajini Alep na severu države ugrabili in ubili najmanj 26 pripadnikov milice, zveste al Asadu, je sporočil opozicijski Sirski observatorij za človekove pravice.

Francija je pripadnike sirskih varnostnih sil pozvala, naj prebegnejo. Pariz je poziv podal, potem ko je v Jordanijo skupaj z bojnim letalom v četrtek priletel sirski vojaški pilot in zaprosil za politični azil. Po podatkih opozicijskega sirskega observatorija so v četrtek iz sirske vojske prebegnili tudi štirje visoki častniki, dva generala in dva polkovnika.

Režimske sile je od začetka krize marca lani, v kateri je umrlo najmanj 15.000 ljudi, zapustilo že več tisoč vojakov, pri čemer pa gre večinoma za vojake nižjega ranga. Prebegli vojaki tvorijo glavnino uporniške Svobodne sirske vojske.