Čeprav so Argentinci s številnimi manjšimi javnimi protesti že zahtevali pravico in od oblasti zahtevali odgovore, je bil tokratni shod prvi večji javni odziv na smrt tožilca v sumljivih okoliščinah. K protestnemu shodu, ki je potekal ob hudem nalivu, so pozvali tožilci v državi, manjši shodi pa so potekali tudi v drugih mestih v državi, v Rosariu, Cordobi in Mar del Plati.

Shodu so se pridružili tudi Nismanova družina in opozicijski politiki. Predsednica Cristina Fernandez de Kirchner, ki je prva demokratično izvoljena predsednica Argentine, je shod označila kot zborovanje, ki želi destabilizirati vlado. Pred protestom je skupaj s svojim kabinetom zapustila mesto in se udeležila odprtja jedrske elektrarne v mestu Zarate.

Tožilec umrl dan pred predvidenim nastopom
51-letnega argentinskega zveznega tožilca Alberta Nismana so 18. januarja našli mrtvega v njegovem stanovanju. Umrl je zaradi strela v glavo, še vedno pa se ne ve, ali je šlo za umor ali samomor. Dejstvo pa je, da je tožilec umrl dan pred predvidenim nastopom v argentinskem parlamentu, kjer naj bi predstavil poročilo, kjer je predsednico Cristino Fernandez de Kirchner in zunanjega ministra Hectorja Timermana obtožil, da sta skušala prikriti dejstva glede terorističnega napada leta 1994.

V najhujšem terorističnem napadu na argentinskih tleh na judovski center v Buenos Airesu leta 1994, znan kot AMIA, je umrlo 85 ljudi, 300 je bilo ranjenih, to pa je bil najhujši napad na argentinskih tleh. Odgovornosti za organizacijo in financiranje napada so leta 2006 obtožili Iran, izvedel pa naj bi ga libanonski Hezbolah. Iran je sicer vse obtožbe zavrnil, je pa Nisman v svojem 300-stranskem poročilu zapisal, da naj bi skušala predsednica in minister prikriti dogovor z Iranom, v skladu s katerim sta se v zameno za iransko nafto odpovedala pregonu organizatorjev napada.

Med preiskavo smrti, ki še poteka, je policija zdaj v Nismanovem košu za smeti našla osnutek zapornega naloga iz junija 2014, kjer je tožilec zahteval aretacijo predsednice v povezavi z omenjenim napadom leta 1994.

Politični vihar v Argentini
Smrt tožilca je sicer povzročila politični vihar v Argentini, sprožila številne teorije zarote in povečala pritisk na predsednico Cristino Fernandez de Kirchner v zadnjem letu njenega mandata. Argentinska javnost je razdeljena v ugibanju, ali je bil Nisman ubit po nalogu vlade ali v operaciji, uperjeni proti vladi, kar trdi de Kirchnerjeva. Vlada namreč zatrjuje, da je bila Nismanova smrt povezana z bitko za prevlado v argentinski obveščevalni agenciji in z agenti, ki so jih pred kratkim odpustili.