Asad se je odzval na predlog Rusije, ki je ena od glavnih zaveznic sirskega režima in se zavzema, da bi oblasti v Damasku skupaj z drugimi regionalnimi silami, ki so do zdaj podpirale sirske upornike, oblikovale zavezništvo za spopad s skrajno sunitsko skupino, ki nadzira del znaten sirskega in iraškega ozemlja.

V pogovoru za libanonsko televizijo Al Manar, ki je v lasti sirskih zaveznikov iz vrst šiitskega gibanja Hezbolah, je sirski voditelj dejal, da ne nasprotujejo taki koaliciji, čeprav sam ne v njej ne vidi smisla, saj bi to pomenilo, da bi se države, ki podpirajo terorizem, zdaj bojevale proti njemu. Pri tem je imel v mislih predvsem sosednjo Turčijo in Savdsko Arabijo, ki podpirata uporniške skupine v državljanski vojni.

Za Asada sicer obstaja možnost, da te države obžalujejo svojo podporo, da so se začele zavedati napačne smeri, ki so jo ubrale, ali pa je pretehtal lastni interes, saj so spoznale, da se je začel terorizem usmerjati proti njihovim ozemljem, zato so se odločile, da gredo v boj s teroristi. S tem sirski voditelj nima težav, saj je predvsem pomembno oblikovati zavezništvo proti terorizmu.

Ni želje po sodelovanju z Asadom
Rešitev za sirsko vojno, ki je v štirih letih zahtevala več kot 250.000 smrtnih žrtev in prisilila milijone ljudi, da so zapustili svoje domove in odšli v begunstvo, je po besedah Asada mogoča le, če bo svet prenehal podpirati teroriste, kot sirski režim označuje vse upornike. Že predtem je sirski zunanji minister dejal, da bi bil potreben čudež za tako zavezništvo proti skrajnežem.

V takem zavezništvu se ne vidi Savdska Arabija, ki noče sodelovati z Asadom in si želi njegovega odhoda z oblasti, v njem pa tudi vidi razlog za vzpon Islamske države. Rusija je nasprotno prepričana, da bi morale ZDA, ki so na čelu zavezniških letalskih napadov na skrajneže v Siriji in Iraku, začeti sodelovati z Asadom v boju proti Islamski državi. Tudi Francija meni, da je za končanje vojne potrebna "nevtralizacija" Asada, saj prav sirskega voditelja povezuje s terorizmom.

Do zadnjih diplomatskih prizadevanj za rešitev sirske krize je prišlo po sklenitvi zgodovinskega dogovora svetovnih velesil s Teheranom glede iranskega jedrskega programa, za njimi pa stojita Rusija in Iran, oba tesna zaveznika režima v Damasku, ki bi se brez njune podpore le težko obdržal na oblasti. Asad je v pogovoru še dejal, da mu Moskva in Teheran še naprej stojita ob strani.

Turčija gre v napad z letali
Medtem so ZDA dosegle dogovor s Turčijo, ki bo po novem polno vključena v zavezniške zračne napade na položaje skrajnežev iz Islamske države. Turčija je Američanom pred kratkim dovolila uporabo oporišč na turškem ozemlju za napade na skrajneže, ki jih je nekajkrat tudi sama bombardirala, vendar bo od zdaj njeno sodelovanje intenzivnejše.

Svoje stališče je Turčija, ki je predtem zavračala vojaško sodelovanje v zavezniških silah, saj je bil njen glavni cilj strmoglavljenje Asadovega režima, spremenila po odmevnih napadih islamskih skrajnežev na njenem ozemlju.

Mnogi se sicer bojijo, da bo turško sodelovanje v vojaških operacijah le krinka za obračun s pripadniki prepovedane Kurdistanske delavske stranke (PKK), s katero je pred dvema letoma Ankara sklenila premirje, ki pa se je začelo krhati v zadnjih mesecih, potem ko so kurdski borci izvedli napade na jugu Turčije, pri katerih naj bi šlo za odgovor Ankari, ki po njihovem mnenju naredi premalo za zaščito Kurdov pred sunitskimi skrajneži.