Egiptovska vojska je pred letom dni izvoljenega Mursija odstavila 3. julija po množičnih protestih, na katerih so zahtevali njegov odstop. Od odstavitve, ki jo njegovi podporniki označujejo za vojaški udar, vojska Mursija zadržuje na neznanem kraju, kjer se po zagotovilih vojske počuti dobro. Doslej so poleg Ashtonove k njegovi izpustitvi pozvale še ZDA in Nemčija.
Ashtonova se je v sredo v Kairu sešla z začasnim egiptovskim predsednikom Adlijem Mansurjem in njegovim namestnikom za mednarodne odnose Mohamedom El Baradejem, pa tudi s poveljnikom vojske in obrambnim ministrom Abdelom Fatahom Al Sisijem in premierjem Hazemom Beblavijem.
Sešla se je tudi s predstavniki protestnega gibanja Tamarod in Stranke svoboda in pravičnost, političnega krila Mursijeve Muslimanske bratovščine. Kot so sporočili iz Bruslja, je v pogovorih in izjavah jasno dala vedeti, da bi Mursija in politične zapornike morali izpustiti.
Nove oblasti so prijele več kot tisoč protestnikov, Mursijevih privržencev, in pred kratkim sprožile sodne postopke proti več visokim predstavnikom Muslimanske bratovščine, tudi proti njihovemu vodji Mohamedu Badieju.
Ashtonova je izpostavila pomen vključujočega političnega procesa, političnega načrta, ki bo zagotovil, da bo država pripadala vsem in da bo napredovala. Govorili so tudi o volitvah v državi, pri katerih je EU pripravljen pomagati, tudi z nadzorom.
Po pogovorih z Ashtonovo je visoki predstavnik Muslimanske bratovščine Amr Darag dejal, da Bruselj ni ponudil nobenega predloga za rešitev politične krize v Egiptu. Na vprašanje, ali so razočarani, ker EU ne podpira bratovščine, je odgovoril, da ne pričakujejo podpore od nikogar in se zanašajo samo nase.
"Egipt se je izognil državljanski vojni"
Ameriški državni sekretar John Kerry je med obiskom v jordanski prestolnici Aman ocenil, da je še prezgodaj za ugotovitev, v katero smer bo šel Egipt, ob tem pa izrazil zaskrbljenost zaradi "političnih aretacij".
Kerry je prepričan, da se je Egipt ta mesec verjetno izognil državljanski vojni, kar je tudi eden izmed dejavnikov pri odločanju Washingtona o tem, ali naj prekine ameriško pomoč državi, ki na leto znese 1,5 milijarde dolarjev.
Glede na ameriško zakonodajo morajo ZDA namreč ustaviti pomoč državam, kjer se je zgodil vojaški udar ali pa je vojska odigrala ključno vlogo pri zamenjavi oblasti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje