Na notranjem ministrstvu so potrdili, da je vlada dosegla dogovor o zakonu, ki bo podlaga za zaseg hiše.

Zakon potrebuje še podporo parlamenta, v katerem pa ima vladajoča koalicija socialdemokratov in ljudske stranke večino, zato ga bodo poslanci po pričakovanjih potrdili.

Avstrijska vlada si je vse od leta 1984 prizadevala za nakup nepremičnine v kraju Braunau blizu meje z Nemčijo, a je ženska, v katere lasti je, to ves čas zavračala. Medtem so v zadnjih letih Braunau večkrat obiskali neonacisti, da bi si ogledali Hitlerjevo rojstno hišo, pred katero so nato vzklikali nacistične slogane.

Za zdaj ni jasno, za kaj bodo trinadstropno poslopje z rumeno fasado uporabljali. "Ker je ni mogoče podreti, jo bomo uporabili v neke vrste izobraževalne namene," je sporočil avstrijski podkancler Reinhold Mitterlehner.

Notranji minister Wolfgang Sobotka je želel hišo porušiti, a ker je del starega jedra Braunaua, ki je pod spomeniško zaščito, to ni mogoče.

V hiši delavnice za invalide
Hiter se je rodil 20. aprila 1889, njegova družina pa je imela stanovanje v hiši v najemu prvo leto njegovega življenja. Med drugo svetovno vojno je poslopje kupil visoki član nacistične stranke in jo odprl za javnost. Po vojni so hišo vrnili prvotnim lastnikom, v najemu pa jo je imelo notranje ministrstvo, ki je za najemnino plačevalo slabih 5.000 evrov na mesec.

V hiši so izvajali delavnice za invalide, a je bila od leta 2011 prazna, saj je lastnica ni želela prenoviti, tako da bi bila primernejša za invalide, prav tako pa vlada z njo ni dosegla dogovora o uporabi hiše v kakšne druge namene ali o prodaji. Ko parlament enkrat zakon o zasegu sprejme, se lastnica na to odločitev ne bo mogla pritožiti ali se pogajati za odškodnino.

Nacistična Nemčija je Avstrijo priključila leta 1938, še vedno pa poteka burna razprava o tem, ali so bili Avstrijci pri vzponu nacizma soudeleženi, saj so mnogi Hitlerjevo vrnitev v rodno državo sprejeli z navdušenjem, ali pa prve žrtve krvave diktature, ki je terjala več deset milijonov življenj po vsej Evropi.