Parlament je avstrijsko vlado k uradnemu priznanju nemško govoreče manjšine pozval že leta 2014, za to pa se je na letošnjem obisku 20. marca v Ljubljani zavzela tudi Kneisslova.

"Člani nemško govoreče skupnosti v Sloveniji so v primerjavi s slovensko narodno skupnostjo v Avstriji v vsakdanjem življenju še vedno izpostavljeni različnim oblikam diskriminacije," sta v sprejetem sklepu zapisala poslanca Josef A. Riemer iz vrst svobodnjakov (FPÖ) in Reinhold Lopatka iz Avstrijske ljudske stranke (ÖVP).

Poudarila sta, da mora Slovenija tej skupnosti zagotoviti enake pravice, kot jih imata italijanska in madžarska manjšina, piše na spletni strani avstrijskega parlamenta.

Sklep je poleg poslancev koalicijskih strank FPÖ in ÖVP podprla tudi opozicija. Poslanka Liste Pilz Martha Bissmann je ob tem posvarila, da bi lahko poziv vladi razumeli tudi kot pretvezo za spodbujanje nacionalističnih čustev.

Opozicijski SPÖ je medtem predlagal dopolnilo, v skladu s katerim bi od zunanje ministrice zahtevali, da prek Sveta Evrope zagotovi zaščito jezikovnih in kulturnih pravic nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. FPÖ in ÖVP sta ta predlog zavrnila.

Avstrija se že dalj časa zavzema za uradno priznanje
V Sloveniji naj bi po nekaterih ocenah živelo okoli 2.000 pripadnikov nemško govoreče skupnosti, ki ne živijo na strnjenem območju, poroča Slovenska tiskovna agencija. Za njihovo priznanje v slovenski ustavi po vzoru italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji se Avstrija zavzema že nekaj časa.

Slovenija meni, da položaj nemško govoreče skupnosti ustrezno rešuje sporazum o sodelovanju na področju kulture, izobraževanja in znanosti med Slovenijo in Avstrijo, ki sta ga državi podpisali leta 2001. Del sporazuma je namreč interpretativna izjava, v kateri je zapisano, da pripadnikom nemško govoreče skupine v Sloveniji pripadajo pravice po 61. členu slovenske ustave.