Spremenjeni zakon iz leta 1912, ko je islam v Avstriji postal uradna religija, naj bi olajšal vsakodnevno življenje okoli 560.000 muslimanov v naši severni sosedi, čeprav kritiki trdijo, da gre za neenakopravno obravnavo muslimanov.

Z novim zakonom se ureja pravica do duhovne oskrbe v vojski, zaporih in bolnišnicah, kar pomeni, da islamskim klerikom odpira vrata teh ustanov. Muslimanom prinaša tudi lastni študij teologije na Dunaju. Prav tako določa praznike in pravila glede živil. Šole in druge javne ustanove bodo morale ponujati hrano, pripravljeno v skladu z muslimanskimi pravili.

Med novimi določili, ki niso všeč muslimanski skupnosti, je tudi, da je nacionalna zakonodaja nad šeriatskim pravom. Tovrstnega določila zakoni, ki urejajo druge religije, ne vsebujejo.

Prav tako določa, da islamska združenja in mošeje ne bodo smeli biti financirani iz tujine in da bodo lahko imami iz tujine službo opravljali le še leto dni po uveljavitvi zakona. Združenja, ki ne bodo v skladu z zakonom, bo vlada lahko razpustila.

Muslimanski voditelji v Avstriji so prepričani, da jih to postavlja v neenakopraven položaj, saj bo financiranje iz tujine še vedno dovoljeno za krščanske in judovske skupnosti, kar po njihovem mnenju odraža vsesplošno nezaupanje do pripadnikov muslimanske skupnosti.

"Prelomnica za Avstrijo"
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, ki opravlja tudi položaj ministra za integracijo, je v pogovoru za BBC dejal, da zakon pomeni "prelomnico" za Avstrijo in bo preprečil, da bi določene muslimanske države s pomočjo finančnih sredstev širile politični vpliv.

"Želimo zmanjšati politični vpliv in nadzor iz tujine in ponuditi islamu priložnost, da se svobodno razvija znotraj naše družbe in v skladu s skupnimi evropskimi vrednotami," je dejal Kurz in poudaril, da zakon ni odziv na nedavne napade islamskih skrajnežev v Franciji ter na Danskem.

Za svobodnjake zakon premalo strog
V svobodnjaški stranki (FPÖ) so menili, da zakon ni dovolj strog. "Islam niti kulturno niti zgodovinsko ne sodi v Avstrijo," je v razpravi v parlamentu pred glasovanjem menil vodja FPÖ-ja Heinz-Christian Strache.

Po njegovih besedah zakonu nasprotujejo, ker ta imamom ne zapoveduje izvajanja obredov v nemščini ter ne prepoveduje burk in minaretov. Kot je dejal, je jezikovno pravilo ključno, saj bi lahko policija le tako nadzorovala "nevarno islamizacijo in radikalizacijo" v mošejah.

Poleg svobodnjakov so zakon kritizirali tudi zeleni in liberalci, a iz ravno nasprotnih razlogov, med drugim ker naj bi bil z novim zakonom islam obravnavan drugače kot druge religije.

Kritike iz Turčije
Novi zakon je spodbudil kritike tudi v tujini in vodja turških verskih oblasti Mehmet Gomez je dejal, da za svoboščine v Avstriji to pomeni korak nazaj v preteklost za sto let.

Muslimani v Avstriji predstavljajo okoli šest odstotkov 8,6-milijonskega prebivalstva in so druga največja verska skupnost za katoličani. Številni imajo korenine v Turčiji in BiH-u.