Komisija zgodovinarjev bo pod drobnogled vzela "slavna" obdobja skupe dolgoletne zgodovine kot tudi tista obdobja, kjer obstajajo bistvena razhajanja. Pri tem bodo preučili tudi Beneševe dekrete, ki jih je tedanja Češkoslovašaj sprejela po koncu druge svetovne vojne in ki so pravna osnova za razlastitev in izgon približno 3,5 milijona prebivalcev nemške in madžarske narodnosti.

"Kot sosedjni državi imamo veliko skupne zgodovine, imamo tudi skupno sedanjost in tudi skupno prihodnost v Evropi. Skupaj smo člani Evropske unije," je poudaril avstrijski zunanji minister Michael Spindelegger ob podpisu memoranduma. "Stalna konferenca avstrijskih in čeških zgodovinarjev naj bi služila kot osnova za okrepitev sodelovanja tudi na znanstvenem področju," je izpostavil.

Ob tem je poudaril, da je še veliko dogodkov v zgodovini, ki terjajo podrobnejšo osvetlitev, pri tem pa ni imel v mislih le Beneševih dekretov, temveč tudi obdobje Praške pomladi in njenega zatrtja leta 1968 in žametne revolucije leta 1989. Spindeleggerjev češki kolega Jan Kohout je dejal, da sta določila zgolj okvirje delovanje komisije, in da agenda sodelovanja zgodovinarjev ni določena v nobeni meri.

Beneševi dekreti, poimenovani po nekdanjem predsedniku Češkoslovaške Eduardu Benešu, so bili po 2. svetovni vojni podlaga za razlastitev in izgon okoli 3.5 milijona Sudetskih Nemcev in več 10.000 Madžarov, iz tedanje Češkoslovaške.