Bo Azerbajdžan, država z okoli devetimi milijoni prebivalcev v Zakavkazju, odigral ključno vlogo v iransko-izraelski krizi, ki bi se lahko končala z vojno, se sprašuje ameriška revija Foreign Policy, ki poroča - sklicujoč se na vire v ameriški vojski in obveščevalnih službah -, da bo Azerbajdžan Izraelu dovolil, da z njegovega ozemlja napade Iran ter da je dogovor o tem že dosežen.

Izrael bi tako rešil težavo zaradi oddaljenosti med obema državama - od Izraela do iranskih ciljev je od 1.500 do 1.800 kilometrov. Namesto iz Izraela bi tako napad na Iran izvedli iz sosednjega Azerbajdžana.

Uradni Baku zanika navedbe
Azerbajdžan se je na trditve že odzval. "Te informacije so absurdne in neutemeljene," je dejal predstavnik azerbajdžanskega obrambnega ministrstva, iz urada predsednika Ilhama Alijeva pa so sporočili, da je namen teh trditev Baku spreti s Teheranom.

Odnosi med Azerbajdžanom in Iranom so sicer slabi že od vojne med Azerbajdžanom in Armenijo zaradi Gorskega Karabaha med letoma 1992 in 1994, v kateri je Iran skupaj z Rusijo pomagal Armeniji. Izrael po drugi strani je že tedaj podprl Azerbajdžan, domnevno tudi z orožjem.

Azerbajdžan se boji širjenja verske revolucije
Da je tako v Iranu kot Azerbajdžanu večinsko muslimansko šiitsko prebivalstvo in da je v Iranu velika azerbajdžanska manjšina, nič ne pripomore k dobrim odnosom med državama. Azerbajdžan, predsedniška republika, kjer sta se od leta 1993 na čelu države zamenjala dva člana družine Alijev, je sekularna država, katere vodstvu ne bi bil všeč izvoz iranske verske revolucije.

Azerbajdžan in Iran sta sprta tudi zaradi nafte pod Kaspijskim jezerom, zaradi česar gostoljubje Azerbajdžana izraelskim bojnim letalom niti ni tako zelo neverjetno. Poleg tega namerava Azerbajdžan od Izraela kupiti orožje za nekaj sto milijonov dolarjev, kar seveda ni všeč iranskim oblastem, ki Azerbajdžan obtožujejo, da pomaga izraelskim tajnim službam.