Med tistimi, ki so prejemali nakazila iz omenjenega sklada, so bili tudi evropski politiki, ki so zavzeli do vlade v Bakuju naklonjen odnos, čeprav nič ne nakazuje, da so vsi prejemniki vedeli, od kod točno denar izvira, poroča BBC.

Skrivni sklad z vzdevkom "azerbajdžanska pralnica" je deloval med letoma 2012 in 2014, ugotavlja preiskava, ki jo je izvedel konzorcij evropskih časopisov, objavil pa Poročevalski projekt za organiziran kriminal in korupcijo (OCCRP). Izvor denarja ni bil jasen, naj pa "bi bilo več kot dovolj dokazov za povezave z družino azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva". Azerbajdžanska vlada poročila še ni komentirala.

Obtožbe korupcije
V času, ko naj bi omenjene mahinacije potekale, so na z nafto bogato nekdanjo sovjetsko državo letele obtožbe sistemske korupcije, volilnih poneverb in zlorab, vključno z zapiranjem opozicijskih politikov, človekoljubnih aktivistov in novinarjev.

Velik del denarja v skladu naj bi šel na račune lobistov, novinarjev, politikov in poslovnežev. Po navedbah OCCRP-ja je bil sistem uspešen tudi pri prepričevanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, da je leta 2013 glasovala proti poročilu, ki je bilo do Azerbajdžana kritičen.

47-članski svet, ki ga ne gre zamenjevati z Evropskim svetom ali Svetom Evropske unije, dvema telesoma EU-ja, nadzira spoštovanje evropske konvencije o človekovih pravicah, sodniki v Strasbourgu pa nato njihovo poročilo potrdijo. Omenjeno glasovanje iz leta 2013 zdaj preiskujejo, skupaj z drugimi obtožbami korupcije, rezultat pa naj bi bil znan do konca leta.

Jelinčič prejel skoraj 27.000 evrov za prevod knjige
Med prejemniki denarja je tudi slovenski politik Zmago Jelinčič, ki je julija 2012 prejel skoraj 27.000 evrov. Jelinčič je pojasnil, da je denar dobil za prevod knjige "Ukana" Toneta Svetine iz slovenščine v ruščino. Knjiga pripoveduje zgodbo o Mehdiju Huseinzadeju, azerbajdžanskemu gverilcu, ki se je v drugi svetovni vojni skupaj z Jelinčičevim očetom boril proti nacistom in je pokopan v Sloveniji.

"Kaviarska diplomacija"
Azerbajdžan, ki je član Sveta Evrope od leta 2001, že nekaj let obtožujejo "kaviarske diplomacije", češ da si z gotovino in darili kupuje vpliv. Obtožbe je prvič nadrobneje artikuliral možganski trust Evropska pobuda za stabilnost (ESI) leta 2012.

Štiri podjetja (dve angleški in dve škotski), prek katerih je Azerbajdžan nakazoval denar, so že razpustili. Pod drobnogledom je tudi ena vodilnih evropskih bank, danska Danske Bank (DB), ki je obdelovala plačilne transakcije tem štirim podjetjem prek svoje podružnice v Estoniji. Danske Bank je priznala, da ni storila dovolj, da bi sumljive transakcije zaznala.

Poleg nakazil posameznikom in organizacijam je sklad financiral tudi luksuzne dobrine in zasebno šolanje otrok iz bogatih azerbajdžanskih družin v tujini.