Rohingi več let skušajo s pomočjo tihotapcev ljudi z ladjami poiskati zatočišče v državah jugovzhodne Azije.

Po nekaterih podatkih naj bi bilo na morju izgubljenih še več ladij z Rohingi, ki zaradi blokad zaradi koronavirusa ne morejo dobiti zatočišča v Maleziji in na Tajskem.

Kot je sporočil predstavnik bangladeške obalne straže, je bila omenjena ladja na morju okoli dva meseca, ljudje na krovu pa so bili sestradani. 396 preživelih bodo predali Agenciji ZN-a za begunce (UNHCR).

Videoposnetki kažejo, da gre predvsem za ženske in otroke. Nekateri so tako oslabljeni, da ne morejo niti stati.

UNHCR, ki opozarja, da so rešeni ljudje močno nedohranjeni in dehidrirani, je sporočil, da je pripravljen pomagati pri njihovi zdravstveni oskrbi in preselitvi v center za karanteno. Agencija ZN-a je še dodala, da medijska poročanja o okužbah s koronavirusom v skupini niso bila potrjena.

Eden od beguncev na krovu je dejal, da so jih v Maleziji dvakrat zavrnili, prišlo pa je tudi spora med potniki in posadko.

Direktorica organizacije za varstvo človekovih pravic Projekt Arakan Chris Lewa je dejala, da epidemija covida-19 ne sme biti razlog, da se beguncem, ki nujno potrebujejo pomoč, prepreči prihod.

Pretežno budistični Mjanmar Rohingov ne priznava kot svoje državljane, zaradi česar se jim močno omejujeta svoboda gibanja in dostop do zdravstva in izobraževanja.

Mjanmarske oblasti sicer zanikajo preganjanje Rohingov, za katere pravijo, da niso avtohtona etnična skupina, ampak priseljenci iz južne Azije, čeprav lahko številni dokažejo, da je več generacij njihovih prednikov živelo v Mjanmaru.

Več kot milijon Rohingov živi v begunskih taboriščih v Bangladešu. Večina jih je bila pregnana z domov v Mjanmaru po vojaškem zatrtju leta 2017, ki naj bi bilo odziv na napade upornikov iz vrst Rohingov.