Azerbajdžan je sprožil vojaško operacijo v Gorskem Karabahu, kar je bilo po besedah oblasti v Bakuju nujno za obnovitev ustavnega reda in pregon armenskih oboroženih skupin iz enklave, kjer živijo večinoma Armenci.

Azerbajdžan je vojaško operacijo za zavzetje Gorskega Karabaha začel danes po več mesecih napetosti z Armenijo. Cilj operacije naj bi bil umik armenske vojske iz regije, kot določa sporazum o prekinitvi ognja v Gorskem Karabahu iz leta 2020. Nekaj ur pred začetkom operacije je Azerbajdžan sporočil, da je v eksplozijah min na območju umrlo šest Azerbajdžancev, in za to obtožil armenske separatiste.

V azerbajdžanski operaciji sta bila po navedbah separatističnih oblasti v Gorskem Karabahu ubitih 25 ljudi, med njimi dva civilista, medtem ko je bilo 138 ljudi ranjenih, vključno z 29 civilisti. Ob tem so v enklavi navedli tudi, da azerbajdžanska vojska v napadih uporablja artilerijo, brezpilotne letalnike in bojna letala ter da se boji nadaljujejo.

Separatisti so za nov izbruh spopadov v sporni regiji okrivili neaktivnost mednarodne skupnosti. "Z ignoriranjem opozoril o zločinskih namerah Azerbajdžana in zavrnitvijo ustreznega ukrepanja odgovorni mednarodni akterji niso preprečili nove azerbajdžanske agresije," so zapisali v izjavi.

Prvo civilno žrtev od začetka operacije so zabeležili tudi na azerbajdžanski strani, potem ko naj bi šrapnel ubil gradbenega inženirja v mestu Suša v Gorskem Karabahu, je sporočilo generalno tožilstvo v Bakuju in dodalo, da so armenski separatisti v napadu uporabili "orožje velikega kalibra, vključno z minometi".

Svetovalec azerbajdžanskega predsednika Hikmet Hadžijev je dejal, da so blizu izpolnitve glavnih ciljev operacije, pri čemer so nevtralizirali nekatere vojaške tarče. Tako naj bi zavzeli že 60 položajev armenskih separatističnih sil v enklavi.

"Da bi ustavili protiteroristične ukrepe, morajo nezakonite armenske oborožene sile dvigniti belo zastavo, predati vse orožje, nezakoniti režim pa se mora razpustiti," so sporočili iz Bakuja. Pojasnili so, da so se pristojni pripravljeni sestati z armenskimi predstavniki v kraju Jevlah v Azerbajdžanu, vendar le, če se bodo separatisti prej predali, sicer bodo s "protiteroristično operacijo" nadaljevali.

Tudi zunanje ministrstvo separatističnih oblasti v Gorskem Karabahu je azerbajdžansko stran pozvalo k prekinitvi ognja in pogajanjem. Armenski premier Nikol Pašinjan pa je dejal, da armenska vojska ni vpletena v spopade in da so razmere na meji med državama "stabilne".

Azerbajdžansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da gre za protiteroristično operacijo lokalnega značaja za vzpostavitev ustavnega reda v Gorskem Karabahu. Popoln umik armenskih sil iz Gorskega Karabaha in razpustitev separatističnega režima v regiji je po navedbah ministrstva edini način za dosego miru in stabilnosti v regiji.

Ministrstvo je zatrdilo, da obstreljujejo le vojaške cilje. Kot so dodali, v okviru operacije uporabljajo zelo natančno orožje na frontni črti in v notranjosti. Sporočili so še, da armenski separatisti v Gorskem Karabahu sistematično obstreljujejo azerbajdžanske položaje in nenehno podstavljajo mine na azerbajdžanskem ozemlju. Armeniji pa so očitali kopičenje vojske.

Po navedbah obrabnega ministrstva v Bakuju je Azerbajdžan po začetku operacije vzpostavil humanitarne koridorje za evakuacijo prebivalstva z ogroženega območja. Azerbajdžan je tudi poudaril, da je večkrat opozoril na kršitve prekinitve ognja, ki je ob posredovanju Rusije leta 2020 končala vojno med sosedama, in jih označil za resen vir ogrožanja miru in stabilnosti v regiji.

Armenija očita sosedi etnično čiščenje

Zdajšnje vodstvo Gorskega Karabaha je obtožbe Bakuja zavrnilo, kot je v sporočilu za javnost zapisalo tamkajšnje obrambno ministrstvo, so obrambne sile spoštovale prekinitev ognja. Obtožbe o kršitvi premirja so označili za lažne.

Armenija sicer zanika, da bi imela v Gorskem Karabahu svojo vojsko, kar je obrambno ministrstvo v Erevanu poudarilo tudi danes.

Armenija je Azerbajdžanu danes tudi očitala, da skuša v Gorskem Karabahu izvesti etnično čiščenje. "19. septembra je Azerbajdžan sprožil še eno obsežno agresijo proti prebivalcem Gorskega Karabaha, da bi dokončal svojo politiko etničnega čiščenja," je sporočilo armensko zunanje ministrstvo.

Za zaustavitev azerbajdžanske operacije so po navedbah Erevana odgovorne ruske mirovne sile v Gorskem Karabahu. Armensko zunanje ministrstvo se je ob tem sklicevalo na sporazum o prekinitvi ognja iz leta 2020.

Armenija je ob tem Varnostni svet ZN-a in Rusijo pozvala k ukrepanju za prekinitev azerbajdžanske operacije. Armenski premier pa je zaradi zaostrovanja razmer sklical izredno sejo sveta za nacionalno varnost.

Pašinjan je azerbajdžanske sile obtožil, da skušajo zavzeti naseljena središča v enklavi, ob tem pa izrazil pričakovanje, da bodo pripadniki ruskih mirovnih sil stabilizirali razmere.

Moskva poziva h koncu prelivanja krvi

Rusija je danes pozvala Azerbajdžan in Armenijo, naj končata prelivanje krvi in nadaljujeta mirovne pogovore. Kot je poudarila tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova, so vsi koraki za mirno rešitev konflikta opredeljeni v sporazumih, ki sta jih strani ob posredovanju Moskve sklenili med letoma 2020 in 2022.

Zavrnila je tudi navedbe v medijih, da je bila Rusija o azerbajdžanski operaciji obveščena precej pred njenim začetkom. Poudarila je, da je ruski kontingent informacije o tem dobil nekaj minut pred začetkom operacije.

Medtem ruske mirovne sile v Gorskem Karabahu sodelujejo pri evakuaciji civilistov. Doslej naj bi evakuirale 469 ljudi, med njimi 185 otrok, in ranjenim nudile zdravniško pomoč. Ministrstvo je ob tem pozvalo k takojšnji prekinitvi ognja.

Turčija, tesna zaveznica Bakuja, je medtem operacijo Azerbajdžana označila za nujno potrebno. "Zaradi legitimnih in upravičenih pomislekov, ki jih je že večkrat izrazil (...), je Azerbajdžan na svojem suverenem ozemlju sprejel ukrepe, za katere meni, da so potrebni," je sporočilo turško zunanje ministrstvo, a dodalo, da sicer podpira nadaljevanje pogajanj med stranema.

Ankara: Operacija Azerbajdžana nujno potrebna

Turčija, tesna zaveznica Bakuja, je medtem operacijo Azerbajdžana označila za nujno potrebno. "Zaradi legitimnih in upravičenih pomislekov, ki jih je že večkrat izrazil (...), je Azerbajdžan na svojem suverenem ozemlju sprejel ukrepe, za katere meni, da so potrebni," je sporočilo turško zunanje ministrstvo, a dodalo, da sicer podpira nadaljevanje pogajanj med stranema.

Zahteve po odstopu Pašinjana

V armenski prestolnici Erevan so po azerbajdžanski operaciji potekali protesti, na katerih so Pašinjana označili za izdajalca in ga pozvali k odstopu. "Nemogoče je imeti voditelja, ki izgublja naša ozemlja," je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal eden od protestnikov.

"Če vlada ne zaščiti 120.000 svojih rojakov, potem so izdajalci in morajo odstopiti," je ocenil eden od njih. "Želimo pokazati, da armenski narod ne bo zapustil ljudi v Arcahu," pa je dejal drugi, pri čemer je uporabil ime samooklicane armenske države v Gorskem Karabahu. Dodal je, da Pašinjan že tri leta obljublja mir, medtem pa "se je v regiji začela že tretja vojna".

Pred tem je tudi armenska opozicija premierja označila za šibkega in ga obtožila, da je bil v preteklosti glede Gorskega Karabaha preveč popustljiv. Po besedah Pašinjana se je zvrstilo tudi več pozivov po državnem udaru.

"Ne smemo dovoliti, da določeni ljudje in določene sile zadajo udarec armenski državi," je v odzivu dejal Pašinjan, ki se s protesti v domovini sicer sooča že vse od leta 2020, ko je Armenija izgubila vojno v Gorskem Karabahu proti Azerbajdžanu.

Zamrznjen konflikt

Armenija in Azerbajdžan sta v sporu glede pokrajine že desetletja, za nadzor nad ozemljem sta bojevala tudi dve vojni. V šestih tednih spopadov leta 2020 je umrlo približno 6500 ljudi, nato sta sprti strani sklenili mirovni dogovor pod pokroviteljstvom Moskve.

Rusija je nato na območje poslala svoje mirovne sile, katerih delo so armenske oblasti večkrat kritizirale, češ da ne ščitijo etničnih Armencev, in pozvale k posredovanju večnacionalnih mirovnih sil. Državi od takrat s pomočjo Moskve, Bruslja in Washingtona iščeta trajno rešitev spora.