Celo tako, da je bil precejšen delež turističnih novic iz držav, kot so Tajska, Vietnam in Filipini, v zadnjih letih posvečen čezmernemu množičnemu turizmu (ironično je bil lani eden izmed naslovov v medijih Čezmerni turizem – najhujša epidemija do zdaj?). Prenatrpanost plaž, rušenje okoljskega ravnovesja, onesnaženost, izgubljanje tradicij, komercializacija, porast kriminala, mamila in alkohol ter z njimi povezani incidenti …

Te države so se zanašale na turizem za preživetje, hkrati pa jih je na obroke ubijal. Danes bi na nekoč obleganih žurerskih otokih od Phuketa do Borocaya in Balija za te stare čase ubijali. Prazne plaže, zaprte trgovine, propadle restavracije. Rajski otoki so danes skoraj brez korone, a vseeno bolj spominjajo na otoke duhov kot katera koli v pandemiji najbolj prizadeta država.

Azija se namreč s pandemijo bojuje precej radikalno, med temi ukrepi pa so tudi zaprte meje. Večji del azijskih držav se tako vse od začetka prvega vala še ni odprl za tujce, stroga pravila pa veljajo tudi za domače povratnike. Ob tem imajo nekatere države vpeljane tudi izpopolnjene sisteme množičnega testiranja in sisteme za sledenje stikom, kar vse prispeva k temu, da se, v nasprotju z Evropo in ZDA, Azija zdi, kot da se je drugi val ni dotaknil. In v veliki večini je to res. Porajajo pa se vprašanja, kakšna je cena tega.

Azijske turistične agencije so sicer optimistične, da bodo cepiva kmalu pomagala industriji spet v normalo – čeprav ostajajo skrbi glede izbruhov pred prihodom cepiva, nekateri predstavniki oblasti pa tudi zato menijo, da bi morali do takrat na odpiranje držav turizmu pozabiti.

Poglejmo podrobneje države, ki so se najhujšega uspešno otresle, a ostajajo zaprte.

Kitajska: Od točke 0 do življenja, kot je nekoč bilo

Kitajska je s strogimi ukrepi virus "uspešno premagala", kot so oblasti zmagoslavno sporočile oktobra, a za turiste ostaja zaprta. V mestu Vuhan, kjer je epidemija vzniknila, skorajda ni več sledov za okuženimi, trdijo oblasti, ki so uvedle dosleden in strog nadzor nad omejitvijo gibanja.

Potem ko smo avgusta, ko je v Evropi že začelo število okužb ponovno naraščati, šokirani spremljali posnetke množičnih zabav brez mask in varne razdalje iz Vuhana, kot da epidemije nikdar ni bilo, so v drugi polovici oktobra sicer začeli poročati o naraščanju okužb, a številke so zanemarljive v primerjavi s stanjem v evropskih državah. 29. oktobra so tako našteli 47 novih okužb, največ v dveh mesecih, v zadnjih 24 urah pa 22. Število aktivnih okužb v državi je 322.

Povečini gre za vnesene primere iz tujine, so pa več primerov vnosa ta mesec zaznali z uvoženimi prehrambnimi izdelki oz. njihovo embalažo, zato so začeli testirati tudi zamrznjeno hrano. Pristojni pri Združenih narodih (ZN) opozarjajo, da ni dokazov, da bi se koronavirus širil z dobavo hrane.

Kitajski z 1,4 milijarde prebivalcev je sicer večinoma uspelo zajeziti širjenje okužb s karantenami, omejitvami potovanj in množičnimi testiranji, a v določenih pokrajinah se še pojavljajo izbruhi, predvsem v pokrajini Sinkiang. V mestu Kašgar so zato konec oktobra testirali skoraj pet milijonov ljudi, 183 je bilo pozitivnih. Vse okužbe so povezane s tovarno oblačil.

Zaradi izbruha so do konca meseca zaprli vse šole, za izhod iz mesta pa morajo prebivalci predložiti negativen test. Kitajske oblasti so sicer skope s podatki o okuženih. Prav tako oktobra so v petih dneh testirale vseh 11 milijonov prebivalcev mesta Čingdao.

Na Kitajskem je število potrjeno okuženih od izbruha epidemije koronavirusa decembra lani trenutno 86.442, umrlo je 4634 bolnikov s covidom-19.

Hongkong in Singapur: Počil potovalni mehurček

Hongkong za zdaj ostaja zaprt za turiste. Za 22. november so sicer načrtovali t. i. potovalni mehurček s Singapurjem, v okviru katerega bi lahko iz enega mesta v drugo z letalom dnevno potovalo po 200 ljudi, a so ga tik pred zdajci preložili.

Po več tednih, ko dnevno število novih okužb ni preseglo deset, so namreč v Hongkongu 18. novembra potrdili 36 okužb, 13 jih je neznanega izvora. Južnoazijski metropoli sta se želeli s potovalnim mehurčkom vsaj malce približati potovanjem, ki so bila običajna v času pred pandemijo, kar bi pomagalo tamkajšnjemu turizmu in letalstvu.

Na letalo naj bi se lahko sicer vkrcali le tisti, ki so v Hongkongu ali Singapurju že vsaj dva tedna in so imeli negativen izvid testa. Poleg tega bi se morali potniki ob prihodu v Hongkong na letališču znova testirati, tisti, ki bi prispeli v Singapur, pa bi si morali naložiti aplikacijo za sledenje stikom. O podobnem mehurčku se Singapur dogovarja tudi s Tajsko.

Pandemija covida-19 Hongkonga in Singapurja sicer neposredno ni huje prizadela, saj tam že ves čas zaznavajo nizko število okužb, ker pa gre za majhni populaciji, ki sta hkrati močno odvisni od povezav s tujino, ju je toliko bolj udarila svetovna gospodarska kriza, povezana s pandemijo.

Singapur s 5,6 milijona prebivalcev je imel skupno 58.183 okužb in 28 smrti, Hongkong s 7,4 milijona prebivalcev pa 5,782 okužb in 108 smrti. Singapur ima sicer najnižjo smrtnost koronavirusa na svetu – le 0,05-odstotno, to mestno državico pa postavljajo kot zgled uspešnega odziva na pandemijo.

Ključ? Množično testiranje prebivalcev, osamitev okuženih, uvedba aplikacij za sledenje stikom in stroge karantene tudi za stike okuženih. Ti ukrepi so preprečili nadaljnja zapiranja po koncu najstrožjih ukrepov junija.

Južna Koreja: Ob naraščanju okužb ostrejši ukrepi

Južna Koreja je še ena tistih držav, ki jih navajajo zaradi zglednega spopadanja s pandemijo koronavirusa. S strogimi ukrepi jim je uspelo ostati pri 31.353 okužbah in 510 smrtih.

Južnokorejski program za nadzor nad epidemijo hvalijo kot enega največjih in najbolje organiziranih na svetu, skupaj s Tajvanom, Singapurjem in Vietnamom. Oblasti so se odzvale hitro in sprejele številne stroge ukrepe – osamitev okuženih oseb, dosleden nadzor nad ljudmi v samoosamitvi (zagrožena kazen za kršitev do leto dni zaporne kazni in izgon za tujce), množično testiranje, sledenje stikom in dosledno odrejanje karanten. Niso pa oblasti nikdar odredile popolnega zaprtja.

A število okužb je ta mesec začelo močno naraščati in prejšnji teden s 389 okužbami v enemu dnevu doseglo rekord zadnjih treh mesecev. V torek je ta številka znašala 349, kar je za državo z 51,6 milijona prebivalcev smešno malo v primerjavi s Slovenijo, denimo. Kljub temu so te številke zadnjega tedna dovolj, da so oblasti sprejele strožja pravila glede vzdrževanja medosebne razdalje, prepovedali so vsa druženja ljudi, medtem ko so ostali lokali in nočni klubi odprti, prav tako v državi še vedno izvajajo verske obrede in športne dogodke.

Severna Koreja:

Severna Koreja je ena tistih skrajno redkih držav na svetu, iz katerih ves ta čas niso poročali niti o enem primeru okužbe z novim koronavirusom. Pripišite to že siceršnji skrajni izoliranosti ali pa informacijski blokadi. No, kljub temu so v državi previdni.

Sorodna novica Severna Koreja trdi, da nima "niti enega okuženega"

Sredi novembra je severnokorejski voditelj Kim Džong Un na srečanju politbiroja vladajoče Delavske stranke odredil zaostritev državnega sistema za izredne razmere zaradi pandemije covida-19 po svetu, zaradi česar je prizadeto tudi severnokorejsko gospodarstvo. Kim je na sestanku poudaril, da je boju proti covidu-19 nujno nameniti več pozornosti in ga okrepiti.

V Severni Koreji so po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) od začetka novembra testirali več kot 12.000 ljudi in niso potrdili nobene okužbe. Zadnji teden oktobra so o sumu okužbe poročali pri skupno 6173 ljudeh, med katerimi je bilo osem tujcev. Takrat je bilo v karanteni 174 ljudi, a brez potrjenih primerov.

Severna Koreja je bila sicer kot soseda Kitajske prva država, ki je zaprla svoje meje – že 21. januarja in jih ni odprla vse od tedaj. Obstajajo sicer manjše izjeme, a so oblasti za vse, ki vstopajo v državo, tako državljane kot tujce, uvedle izjemno stroge ukrepe, vključno s karanteno, ki traja od enega do dveh mesecev.

Sorodna novica Države, v katerih koronavirus (baje) ne obstaja

Številni so sicer skeptični glede uradne statistike, da nimajo niti enega primera. 26. julija so oblasti sicer iz Kaesonga poročale o sumu na prvi primer koronavirusa – šlo naj bi za osebo, ki je pred tremi leti prebegnila v Južno Korejo, julija pa se nezakonito vrnila v državo. V mestu so nemudoma razglasili izredne razmere in uvedli popolno zaporo. A pozneje so sum na okužbo ovrgli.

Američani so aprila dejali, da "ni mogoče", da v Severni Koreji ne bi bilo niti enega primera, in da oblasti okužbe prikrivajo, po drugi strani pa je stroka takrat dejala, da je zaradi izoliranosti, strogih ukrepov in presenetljivo dobrega in učinkovitega zdravstvenega sistema" dejansko mogoče, da če že so okužbe, so te popolnoma zajezene.

Tajvanska zgodba o uspehu

Tajvan velja za zgled uspešnega spopadanja s pandemijo koronavirusa. Konec oktobra, ko sta Francija in Nemčija zaradi vrtoglavega porasta okužb krenili v nova zaprtja, so na Tajvanu zaznamovali 200 dni brez lokalno prenesenih okužb.

So pa 18. novembra sporočili, da bodo ukrepe zaostrili, potem ko so zaznali porast primerov – osem, največ po aprilu, vsi so bili vneseni.

Tajvan še vedno ni odprt za širšo javnost, temveč samo za določene izjeme. Od 1. decembra do najmanj 28. februarja 2021 bodo morali vsi potniki, ne glede na namen obiska in državljanstvo, predložiti negativen test na covid-19. Do zdaj testa ni bilo treba predložiti državljanom Tajvana.

Vlada bo tudi s 1. 12. razširila število mest, kjer so maske obvezne, vključno s templji, galerijami in bari. Nekatera javna mesta, kot so nočne tržnice, bi lahko omejila število obiskovalcev.

Tajvan se je sicer s pandemijo izjemno dobro spopadel, po zaslugi zgodnje in učinkovite preventive. Popolnega zaprtja (lockdowna) nikdar niso uvedli, prav tako se niso zatekli k drastičnim omejitvam državljanskih pravic kot na Kitajskem.

Ključ? Izjemno hiter odziv. Tajvanske oblasti so namreč začele preverjati potnike iz Vuhana že 31. 12. – ko se o virusu niti še zares poročalo ni. Prvo okužbo so na Tajvanu potrdili 21. januarja, ko so tudi prepovedali vstop potnikom iz Vuhana (ta je popolno zaprtje uvedel 23. 1.), potnike iz preostale Kitajske, Hongkonga in Macaa pa so dosledno pregledovali. Z marcem so prepovedali vstop vsem tujim državljanom, izjema so diplomati, ljudje s stalnim bivališčem in tisti s posebnimi vizumi.

Kot poudarja CNN, se skrivnost tajvanskega uspeha skriva tudi v posebnih značilnostih, ki jih države na Zahodu nimajo – najprej, geografska prednost – ker gre za otok, oblasti lažje nadzirajo vstope in izstope iz države. Prednost Tajvana je tudi v izkušnjah, ki jih je imel s sarsom leta 2003, ko so močno okrepili svoje zmogljivosti spopadanja s pandemijo. Oblasti so tako za medresorsko usklajevanje letos nemudoma aktivirale osrednje poveljstvo za epidemije, vzpostavljeno po sarsu, povečale proizvodnjo mask in zaščitne opreme, investirali pa v množično testiranje in učinkovito sledenje stikom.

Nekdanji tajvanski podpredsednik Čen Čien Džen, sicer epidemiolog po izobrazbi, meni, da popolna zaprtja niso idealna. Pa tudi, da tip množičnih testiranj, kot jih izvaja Kitajska, kjer testirajo na milijone ljudi, ko zaznajo peščico primerov, prav tako ni potreben. "Zelo skrbno sledenje stikom in zelo stroge karantene tesnih stikov so najboljši način za zajezitev covida-19," je dejal.

Na otoku s 24 milijoni prebivalcev so skupno našteli le 618 okužb in sedem smrti bolnikov s covidom-19. Trenutno imajo 62 aktivnih primerov.

Vietnam: Svetilnik Azije

S samo 1.316 okužbami in 35 smrtmi Vietnam s 95 milijoni prebivalcev ostaja ena od držav, ki jo je v pandemiji daleč najbolje odnesla. Svetovni mediji dajejo Vietnam skupaj s Tajvanom in Južno Korejo za zgled kot enega najbolje organiziranih programov nadzora epidemije na svetu. Kljub slabšim gospodarskim in tehnološkim zmogljivostim je bil odziv Vietnama na izbruh epidemije deležen soglasnih pohval zaradi svoje odzivnosti, učinkovitosti in transparentnosti, v nasprotju z očitanimi prikrivanji na Kitajskem ter slabo pripravljenostjo ZDA in Evrope.

Ostaja pa že od marca in najmanj do konca leta popolnoma zaprt za turiste, vstop dovoljujejo le peščici izjem. In vse štiri nove okužbe v torek so bile vnesene. Lokalnih prenosov niso zaznali že tri mesece.

Prav tako je ena redkih držav, ki bo leto 2020 na račun vrste prelomnih trgovinskih dogovorov, tudi z EU-jem, končala z gospodarsko rastjo, in to kljub popolnoma mrtvemu mednarodnemu turizmu. Kot piše Asia Times, je relativni gospodarski uspeh Vietnama malce presenetljiv, glede na to, da je vladajoča Komunistična partija dosledno zatrjevala, da ne bo postavljala gospodarskega okrevanja pred javno zdravje.

Je pa res, da je, čeprav je Vietnam izredno priljubljena turistična destinacija, njegovo gospodarstvo manj odvisno od turizma v primerjavi z drugimi jugovzhodnimi azijskimi državami – leta 2018 je turizem predstavljal 9 odstotkov BDP-ja, medtem ko je bil ta delež za Kambodžo 32-odstoten, za Tajsko pa 20-odstoten, zaradi česar država manj občuti potovalni mrk.

Oblasti so se odzvale hitro in učinkovito, ko je po sprostitvi strogih karantenskih ukrepov, vpeljanih februarja, konec julija v obalnem mestu Danang izbruhnil drugi val. “Dobro nam je uspelo zajeziti virus, s tem pa smo tlakovali pot oživitvi gospodarskih dejavnosti," je sredi oktobra poslancem dejal premier Ngujen Šuan Phuc. "To dokazuje, da so se naša prizadevanja izplačala, glede na to, da imajo mnoga druga gospodarstva v jugovzhodni Aziji zaradi pandemije negativno rast."

Raziskava instituta Lowy, skupine strokovnjakov s sedežem v Avstraliji, je ugotovila, da Vietnam na seznamu držav, katerih mednarodni ugled se je zaradi spopadanja s pandemijo najbolj izboljšal, zaostaja samo za Tajvanom in Novo Zelandijo. Izboljšanje mednarodne podobe države sovpada z opazno večjo naklonjenostjo medijev vladi komunistične partije, pri čemer je uspešna zajezitev virusa zasenčila vsa prejšnja medijska poročila o napadih na novinarje in aktiviste.

V članku, objavljenem maja v reviji Foreign Policy, novinar Bill Hayton, ki je bil vrsto let v Vietnamu, poudarja, da je eden od razlogov, zakaj so bili vietnamski mehanizmi nadzora nad boleznijo tako učinkoviti, in razlog, zakaj jih najverjetneje ne bodo posnemali, da so to "isti mehanizmi, ki omogočajo in ščitijo enopartijski sistem države”.

Tajska: Namesto 3,5 milijona turistov 681. In to s 14-dnevno karanteno.

Kdor ima to srečo, da je trenutno v Bangkoku, se mu lahko zdi, kot da koronavirus ne obstaja – ni mask, ni fizične distance, polne restavracije, nočno življenje kot običajno. Je pa res, da tudi turizem ne obstaja.

Država s 66 milijoni prebivalcev je imela skupaj samo 3.922 potrjenih okužb in 60 smrti. Vrh so imeli marca, ko so tudi zaprli meje – in vse od takrat niso imeli niti enega omembe vrednega porasta. V zadnjih 24 urah so odkrili 2 novi okužbi, običajno gre vedno za vnesene primere. Ostajajo pa meje, razen izjem, zaprte.

Bangkok še ne čuti toliko posledic tega turističnega mrka, kot ga čutijo otoki. Ti, nekoč preplavljeni s turisti, so danes otoki duhov. Lastnik restavracije Issara na Phuketu, sicer Hrvat, nam je povedal, da v šestih mesecih ni videl enega tujca in da vsi samo čakajo, kdaj bo vlada sprostila stroge omejitve glede vstopa v državo, a se odločitev kar zamika iz meseca v mesec.

Ta mesec so sicer v državo “poskusno” spustili prvih 681 turistov. Za primerjavo: običajno bi na Tajsko samo novembra pripotovalo 3,5 milijona turistov.

Vseh 681 turistov sicer trenutno še prestaja ali pa končuje prestajanje obvezne 14-dnevne karantene. Tajska trenutno na veliko oglašuje svoje “karantenske pakete” v hotelih, ki jih odobri vlada, celotna izkušnja pa ni nič kaj prijetna, saj v teh dveh tednih niti sobe ne smeš zapustiti.

Za zdaj nič ne kaže, da bi oblasti kaj kmalu olajšale turistična potovanja, čeprav se pogovarjajo, da bi skrajšali karanteno na 10 dni za prišleke iz manj tveganih držav.

Japonska: Brez zapiranj, a z drugačno kulturo

Japonski je uspelo pandemijo obvladati brez pretirano drastičnih omejevanj. Popolnega zaprtja nikdar niso imeli, so pa konec februarja zaprli šole, ki so jih spet odprli aprila. Čeprav ima Japonska najstarejše prebivalstvo na svetu, pa smrtni davek covida-19 ostaja eden najnižjih v razvitem svetu. Država s 125 milijoni prebivalcev je skupno imela 134.000 okužb in 1989 smrti.

To pripisujejo vladnemu odzivu, milejšemu sevu virusa, kulturnim navadam (priklanjanje namesto rokovanja/poljubljanja), nošnji mask, doslednemu umivanju rok in higieni, ter delni imunosti zaradi obveznega cepljenja proti tuberkulozi. Delno je prav zaradi bližine Kitajske Japonski uspelo hitro presoditi resnost položaja in malce predvideti posledice – prva razkužila za roke so se po trgovinah in pisarnah pojavila že januarja. Je pa japonska vlada državljanom že med prvim valom marca nakazala, da je njen cilj uravnotežiti gospodarska tveganja koronavirusa z zdravstvenimi.

V zadnjem času sicer število okužb ponovno raste – v zadnjih 24 urah so jih odkrili 1571, kar je sicer, v primerjavi z Evropo, minimalno. Prejšnji teden so jih imeli dnevno več kot 2000, a so oblasti v Tokiu, kjer so odkrili četrtino vseh okužb in so sprožili najvišjo od štirih stopenj ukrepov, sklenile, da restavracij med prazniki ne bodo zapirali.

Namesto tega jedce spodbujajo, da nosijo maske – tudi, ko sedijo in se pogovarjajo, snamejo naj si jih le, ko jedo. Oblasti jim tudi priporočajo, naj omejijo obed na eno uro, na uporabljajo ločene krožnike in naj ne govorijo glasno. Japonski premier Jošihide Suga je sicer napovedal, da zaprtja ne bodo drastična, saj država ne želi škodovati gospodarstvu.

Za turiste ostajajo zaprti tudi:

Brunej

Macau

Mongolija

Kazahstan

Laos

Mjanmar

Filipini

Šrilanka

Indonezija

Butan

Malezija

Kambodža