V Singapurju, ki je veljal za zgled uspešnega boja z epidemijo, so okužbe poskočile, ukrepi pa so zdaj veliko strožji kot ob začetku leta.

Zelo obsežno testiranje, strog nadzor nad okuženimi, hitro zaprtje meje. Tako se je Singapur konec januarja spopadel s prvimi okužbami, ta otoška državica pa je veljala za zgled uspešnega zajezovanja širjenja pandemije. Režim je bil mehkejši, kot je v veljavi zdaj v Evropi, a zelo temeljit. Oblasti so nemudoma izolirala vse obolele, testiranje je bilo obsežno, zelo temeljit pa je bil tudi način sledenja stikov – kdor koli je zbolel, se je takoj aktivirala ekipa, ki je potem za 14 dni pred testom poskušala najti vsakogar, s komer je ta človek prišel v stik.

Zgodba o uspehu je trajala do sredine aprila. Nato je število dnevnih okužb silovito naraslo.
Kot je za TV Slovenija povedal Miha Hribernik, Slovenec, ki živi in dela v Singapurju kot analitik za azijske trge, se je drugi val okužb zgodil, ko so se ljudje začeli vračati iz tujine, kjer se je medtem virus silovito razširil.

"Tudi drugi val okužb so nekaj časa v Singapurju zelo dobro nadzirali, zdaj pa je v bistvu ta bomba eksplodirala v delavskih domovih. V bistvu je šlo za neko slepo pego, ki je niso pričakovali, zdaj pa je enostavno prišlo do eksplozije do tisoč in več primerov na dan," razlaga Hribernik.

V delavskih domovih, kjer so nastanjeni priseljenski delavci, namreč v eni sobi živi tudi do 20 ljudi, zato je bilo širjenje težko zajeziti.

Nauk za odpiranje?

"Zdi se mi, da se tu skriva neki nauk tudi za to postopno odpiranje. Da v bistvu ta virus zelo hitro izkoristi kakršno koli slepo pego, če se temu lahko tako reče. Da če se spregleda en sam segment družbe, ena sama restavracija, en sam dom za starostnike, eno samo gradbišče, lahko zelo hitro ponovno izbruhne. In tukaj se verjetno kaže, kako bomo vsi še nekaj časa živeli z ukrepi, ki se bodo sproščali, nato pa znova zaostrovali in tako naprej vse do cepiva ali zdravila," razmišlja Hribernik.

Še pred enim mesecem, ko se je Hribernik prvič javljal iz Singapurja, je med drugim povedal, da restavracije in kinodvorane ostajajo odprte. Zdaj je vse drugače. "Tako imamo zdaj zelo podobno situacijo, kot je v Evropi, torej ostajamo doma. Samo en človek gre lahko ven, tudi po nakupih, tako da je režim zdaj zelo strog."

"Po nekih podatkih smo mi v točno obrnjenem položaju kot preostali svet. To je, da imamo virus že dolgo, ampak je bil na začetku pod nadzorom in je bilo vse zelo blago, zdaj pa imamo situacijo, kot je bila v Sloveniji kak mesec nazaj. Ko je bilo res strogo. Zdaj pa se Slovenija počasi odpira, mi smo pa po svoje šele na začetku tega."

"Lahko se zgodi v vsaki državi"

Hribernik meni, da se to lahko prej ko slej zgodi vsaki državi.

"Če pogledamo na primer Južno Korejo. Je država, ki je bila, ne smemo pozabiti, eno glavnih žarišč. Ampak so po začetnem, malo počasnem odzivu, nato zelo resno pristopili k situaciji in so zdaj lahko izpeljali parlamentarne volitve, nikoli niso zaprli mej, niso zaprli gospodarstva, ampak edini pogoj, kot se je izkazalo, da je to mogoče, je, da se testira množično, zato da se točno ve, da takoj, ko se pojavi malo večji izbruh, se vse te ljudi spravi v karanteno, izolira, vse počisti in se nekako gasijo požari."

"V primeru Singapurja so spregledali delavske domove, ampak če se je kaj takega zgodilo v državi, ki ima zelo stroge in učinkovite mehanizme za preprečevanje takih stvari, je zelo velika verjetnost, da se bo to ponavljalo marsikje drugje," še meni Hribernik.

Z drugim valom okužb se medtem spoprijema tudi Japonska, kjer od 7. aprila veljajo izredne razmere. Oblasti Tokia prebivalstvo celo prosijo, naj do 6. maja sploh ne zapuščajo domov.