Glede na rezultate iz skoraj polovice od 70.000 volišč, ki so jih na podlagi podatkov volilnih komisij zbrali lokalni mediji, je Marcos mlajši, znan pod vzdevkom Bongbong, prejel 15,3 milijona glasov, medtem ko je njegova glavna tekmica, aktualna podpredsednica Leni Robredo, prejela 7,2 milijona glasov volivcev.

Na Filipinih so potekale tudi volitve podpredsednika, poslancev parlamenta, polovice senatorjev, guvernerjev provinc in več tisoč drugih lokalnih uradnikov. Favoritka za mesto podpredsednice je Dutertejeva hčerka Sara.

Bongbong Marcos je bil star 29 let, ko je skupaj z družino pobegnil s Filipinov, potem ko je njegov oče v tridnevni revoluciji leta 1986 izgubil oblast. Po smrti njegovega očeta leta 1989 so filipinske oblasti dovolile vrnitev preostalih družinskih članov.

Marcos mlajši je v preteklosti branil očetovo zapuščino, a se pri tem distanciral od obtožb o kraji državnega denarja in nasilja v času izrednih razmer med letoma 1972 in 1981.

Volitve je zasenčilo nasilje predvsem na jugu te otoške države. Vojska je zaznala najmanj 15 nasilnih incidentov, so sporočili iz vojske. Med drugim so bili ubiti trije varnostniki, ko so oborožene skupine začele streljati na volišče na jugu države.

Tudi sicer so poročali o težavah na voliščih, med drugim so imeli težave s pokvarjenimi stroji za štetje glasovnic, ponekod pa so na glasovnicah manjkala imena kandidatov. "Kljub nekaj napakam in nasilju so volitve na splošno potekale v redu," je sicer dejal predstavnik volilne komisije George Garcia.

Najresnejša tekmica Marcosa je bila aktualna podpredsednica in pravnica Leni Robredo, ki je Marcosa mlajšega v bitki za podpredsedniško mesto leta 2016 premagala.

Med kandidati za predsednika, ki pa niso imeli realnih možnosti, so bili med drugimi še senator in nekdanji boksarski zvezdnik Manny Pacquiao, župan prestolnice Francisco Domagoso ter še en senator in nekdanji policijski vodja Panfilo Lacson.

Filipini imajo večinski volilni sistem, kar pomeni, da bo zmagovalec volitev tisti kandidat, ki bo osvojil največ glasov, ne glede na to, ali osvoji večino. Predsedniška funkcija je po filipinski ustavi omejena na en mandat.

Brani očetovo zapuščino

Bongbong Marcos je bil star 29 let, ko je skupaj z družino pobegnil s Filipinov, potem ko je njegov oče v tridnevni revoluciji izgubil oblast. Po smrti njegovega očeta leta 1989 so filipinske oblasti dovolile vrnitev v državo preostalih družinskih članov. Marcos mlajši je v preteklosti branil zapuščino svojega očeta, a se pri tem distanciral od obtožb o kraji državnega denarja in državnega nasilja v času izrednih razmer med letoma 1972 in 1981.

Marcos je med kampanjo obljubil, da bo zmanjšal brezposelnost in se spopadel z naraščajočimi stroški življenja navadnih Filipincev. V predvolilnem času se je dejavno izogibal soočenjem in novinarskim vprašanjem o domnevnem večmilijardnem davčnem dolgu njegove družine.

Duterte odhaja v politični pokoj

Aktualni predsednik Rodrigo Duterte javno ni podprl nobenega od kandidatov. Bongbong Marcos je dolgo veljal za političnega zaveznika Duterteja, ki je leta 2016 tudi podprl sporni spominski pogreb Marcosa starejšega z državniškimi častmi. A kljub temu da se Marcos na volitve podaja v partnerstvu z njegovo 43-letno hčerko in najverjetnejšo prihodnjo podpredsednico Saro Duterte, ga odhajajoči predsednik ni uradno podprl. Novembra lani ga je celo označil za šibkega voditelja.

Dutertejev mandat je sicer najbolj zaznamovala razglasitev vojne proti drogam, ki jo preiskuje tudi Mednarodno kazensko sodišče (ICC) in do katere je bila večkrat kritična podpredsednica Robredo. V primeru njene zmage bi Duterte tako lahko ostal brez imunitete in bi se moral soočiti z obtožnico ICC-ja.

Na gospodarskem področju je Duterte zagovarjal velika državna vlaganja v infrastrukturo in industrijo. Na mednarodnem parketu je njegov čas na čelu države zaznamovalo izboljšanje odnosov s Kitajsko. Pred tem so bili dvostranski odnosi med državama dolgo napeti zaradi sicer še vedno nerazrešenih teritorialnih sporov v Južnokitajskem morju.

Duterte je sprva napovedal kandidaturo za podpredsednika, nato za senatorja, na koncu pa vendarle sporočil, da se podaja v politični pokoj.

Volišča bodo odprta do 19.00 po tamkajšnjem času, a zaradi gneče in protikoronskih ukrepov bi se glasovanje lahko zavleklo. Štetje se bo začelo po zaprtju volišč, zato bodo prvi neuradni izidi na voljo nekaj ur pozneje, uradni pa čez nekaj dni.