Verniki so napadli vernice, zaradi česar so številne odšle. Več ljudi je bilo ranjenih, med njimi tudi starejša ženska. Množica je namreč metala kamne na vozila in napadala policiste.

Med protestniki so bile tudi ženske, ki so prav tako hotele preprečiti drugim ženskam, da vstopijo v tempelj, zato so blokirale ceste in sodelovale pri preverjanju vozil na poti k templju, ali niso v njih morda ženske v starosti med 10 in 50 let. Množica protestnikov je poleg žensk in policistov, ki so jih varovali, napadala tudi novinarske ekipe.

Tempelj Sabarimala je bil vedno zaprt za ženske v "rodni dobi". Hinduizem sicer obravnava ženske z menstruacijo za nečiste in jim prepoveduje udeležbo v verskih obredih. A medtem ko večina hindujskih templjev ženskam dovoljuje vstop vsaj, ko te nimajo menstruacije, pa v Sabarimali prepovedujejo vstop vsem ženskam v rodni dobi.

To prepoved je vrhovno sodišče lani razveljavilo. Sodniki so dejali, da "imajo pravico do prakticiranja vere tako moški kot ženske", poroča BBC. Tempelj je sicer vrata odprl, kot je sodišče ukazalo, a zaradi protestnikov ni mogla vanj vstopiti niti ena ženska.

Tempelj naj bi bil star 800 let, vsako leto pa ga obišče več milijonov vernikov. Pred romanjem tja se postijo 41 dni.

Nasprotniki se sklicujejo na tradicijo
Kampanjo, naj se ženskam omogoči vstop v tempelj, so s protestom leta 2016 sprožile študentke, ki so bile ogorčene zaradi izjave vodje templja, da bi ženskam omogočil vstop le po tem, ko bi izumili stroj, ki bi ugotovil, ali so "čiste" oziroma da nimajo menstruacije.

Pritožniki na vrhovno sodišče so dejali, da je običaj templja, da ženskam v rodni dobi preprečuje vstop, kršitev enakopravnosti, ki jo zagotavlja indijska ustava. Podporniki tradicije pa so menili, da je takšna praksa v veljavi že stoletja in da ni potrebe po spremembi.

Tempelj Sabarimala je tretje versko prizorišče v Indiji, kjer so ženske pridobile pravico do vstopa s sodnim posredovanjem.