Šekari je bil obtožen zapore glavne ceste v Teheranu in tega, da je z nožem napadel ter huje ranil pripadnika paravojaške milice Basidž. Revolucionarno sodišče ga je zaradi naštetega 1. novembra obsodilo za krivo vodenje "vojne proti Bogu", za kar je zagrožena smrtna kazen, navaja BBC.

Kot je poročala tiskovna agencija iranskega pravosodja Mizan, je Šekari na sojenju priznal, da je za napade na pripadnike organov pregona prejel "plačila", poroča španska tiskovna agencija EFE.

Na razsodbo se je pritožil, a je 20. novembra vrhovno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo.

Šekari je prvi protestnik, ki so ga usmrtili zaradi sodelovanja v protestih po smrti 22-letne iranske Kurdinje Mahse Amini, iranske oblasti pa so na smrt do zdaj obsodile še 10 ljudi.

Obsodbe usmrtitve z Zahoda

Iz zahodnih držav se vrstijo odzivi ogorčenja in obsodbe usmrtitve. "Svet si ne more zatiskati oči pred odvratnim nasiljem, ki ga iranski režim izvaja nad lastnim ljudstvom," je na Twitterju zapisal britanski zunanji minister James Cleverly. Dodal je, da Združeno kraljestvo nasprotuje smrtni kazni v vseh okoliščinah.

Šekarijevo usmrtitev so obsodili tudi v Parizu in Berlinu. "Ta usmrtitev se je pridružila drugim resnim in nesprejemljivim kršitvam," je dejala tiskovna predstavnica francoskega zunanjega ministrstva Anne-Claire Legendre.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock pa je sporočila, da današnja usmrtitev kaže na to, da je "prezir iranskega režima do človeškega življenja brezmejen". "Toda grožnja z usmrtitvijo ne bo zadušila želje po svobodi," je dodala.

22-letnica je septembra umrla v policijskem pridržanju, potem ko jo je aretirala t. i. moralna policija, ker naj ne bi pravilno nosila obvezne naglavne rute.

Sprva posamični izrazi jeze so sčasoma prerasli v velik protestni val, tako na ulicah mest po vsej državi kot tudi na spletu, ki poziva h končanju Islamske republike, kakršno je leta 1979 ustanovil ajatola Ruholah Homeini.

Iransko pravosodje je zaradi sodelovanja v protestih do zdaj na smrt obsodilo 11 ljudi, še neznano število pa so jih doletele zaporne kazni. Po poročilih Amnesty International naj bi smrt grozila vsaj 21 od približno 2000 do zdaj obtoženim zaradi protestov.

Do zdaj so oblasti prijele več kot 15.000 ljudi, več kot 475 je bilo ubitih.

Guardian: iranske sile protestnice streljajo v obraz in genitalije

Britanski Guardian poroča, da številni zdravniki in medicinske sestre, ki pomagajo ranjenim protestnikom, poročajo, da se rane, ki jih dobivajo ženske razlikujejo od ran pri moških. Številne protestnice, ki se zatekajo k njim po pomoč, so tako ranjene v obraz, prsi in genitalije, medtem ko so moški največkrat ranjeni v noge, zadnjico in hrbet.