22-letno Mahso Amini iz mesta Sakez na severozahodu Irana je 13. septembra med družinskim obiskom v prestolnici Teheran aretirala moralna in verska policija, ker ni "pravilno" nosila hidžaba. V priporu je omedlela in padla v komo ter čez tri dni umrla v teheranski bolnišnici.

Policija kot vzrok smrti uradno navaja nenadno odpoved srca, vendar njena družina navedbam ne verjame, saj nikoli ni imela zdravstvenih težav. Očividci trdijo, da so policisti med pridržanjem z dekletom ravnali zelo grobo, prejela naj bi tudi močne udarce v glavo.

Dogajanje je v Iranu sprožilo množične proteste, največje po nenadni podražitvi cen goriva leta 2019, ti po državi potekajo že osem dni zapored. Na protestih številne ženske v znak upora snemajo in zažigajo svoje hidžabe ter si v javnosti strižejo lase.

V petek se je medtem na tisoče ljudi v večjih iranskih mestih zbralo tudi na vladno podprtih shodih za hidžab oziroma proti "neprimernemu nošenju islamske naglavne rute".

V več kot tednu dni protestov, ki so sledili smrti Amine, je iranska policija samo v provinci Guilan aretirala 739 protestnikov, med njimi 60 žensk, je po poročanju državnih medijev danes dejal načelnik policije v omenjeni provinci.

"Ni bila pretepena"

Iranski notranji minister Ahmad Vahidi je v petek ob tem dejal, da Amina ni bila pretepena. "Prejeli smo poročila nadzornih organov, zaslišali priče, pregledali videoposnetke, pridobili mnenja forenzikov in ugotovili, da ni bila pretepena," je poudaril. Minister je nato ponovil, da vlada vzrok njene smrti še preiskuje, in kritiziral vse tiste, ki "zavzemajo neodgovorna stališča, spodbujajo nasilje ter slepo sledijo ZDA in evropskim državam".

Raisi "odločno" nad protestnike

Iranski predsednik Ebrahim Raisi je medtem dejal, da se mora Iran odločno odzvati na proteste in se "spopasti s tistimi, ki ogrožajo varnost in mir v državi", ob tem pa poudaril, da je treba razlikovati med mirnim protestom ter ogrožanjem javnega reda in varnosti.

Iran omejuje dostop do spleta in družbenih omrežij

Iranske oblasti prav tako omejujejo dostop do spleta. Ker v državi ni zasebnih medijev, so družbena omrežja za protestnike edini vir informiranja o dogajanju, navaja CNN.

Nadzorna skupina za kibernetsko varnost in internetno povezljivosti NetBlocks navaja, da je v pokrajini Kurdistan na zahodu države, od koder je prihajala Mahsa Amini, že od ponedeljka moten dostop do interneta. V petek je bil že tretji dan zapored onemogočen dostop do interneta prek mobilnih podatkov.

V četrtek so bila omrežja po državi za kratek čas znova vzpostavljena, vendar družbena omrežja niso bila dostopna. V petek je v Iran znova utrpel "izgubo povezljivosti na nacionalni ravni", navaja NetBlocks.

Instagram in WhatsApp glavni komnukacijski orodji

Glavni družbeni omrežji, ki ju Iran dovoljuje, sta Instagram in WhatsApp, ki spadata pod okrilje Mete (nekdanji Facebook). "Ljudje v Iranu so odrezani od spletnih aplikacij in storitev," je tvitnil vodja Instagrama Adam Mosseri in izrazil upanje, "da bo njihova pravica do spleta hitro ponovno vzpostavljena".

Številni na družbenih omrežjih sicer opozarjajo, da je Meta vpletena v cenzuriranje vsebin. Izraelska novinarka Emily Schrader se je pritožila, da je Instagram izbrisal njen videoposnetek o iranskih protestih z 1,8 milijona ogledi. Meta ima sicer podobno kot za druge jezike tudi ekipo perzijsko govorečih pregledovalcev, ki pregledajo in odstranijo vsebino, ki jo drugi uporabniki prijavijo za kršitev Metinih standardov.

ZDA skušajo Irancem omogočiti dostop do medmrežja

ZDA so medtem v petek zvečer napovedale, da bodo Irancem skušali omogočiti dostop do interneta. "Pomagali bomo zagotoviti, da Iranci ne bodo izolirani in v temi," je dejal ameriški državni sekretar Anthony Blinken.

Ameriško ministrstvo za finance je v petek izdalo smernice za umik dela sankcij proti Iranu, s čimer naj bi razširili veljavnost licence ameriškim ponudnikom internetnih storitev za Iran in olajšali dostop Irancem.

Ameriški ukrepi se osredotočajo na platforme družbenih medijev in videokonference ter razširjajo dostop do storitev v oblaku, ki se uporabljajo za zagotavljanje virtualnih zasebnih omrežij (VPN), ki uporabnikom zagotavljajo anonimnost na spletu.

Poteza sicer najverjetneje ne bo imela takojšnjega učinka, priznava ministrstvo za finance, saj lahko iranske oblasti še vedno popolnoma odklopijo dostop do interneta.

Musk brez dovoljenja ameriških oblasti

V dogajanje se je vmešal tudi najbogatejši Zemljan Elon Musk in na Twitterju napovedal, da bo aktiviral storitve satelitskega podjetja StarLink in zagotovil dostop do interneta Irancem. Starlink zagotavlja internetne storitve prek velikega omrežja satelitov in je namenjen ljudem, ki živijo na oddaljenih območjih, ki ne morejo dobiti hitrega interneta.

Ameriške oblasti so se odzvale, da posodobljena licenca ne zajema strojne opreme Starlink, vendar lahko Musk zaprosi za dovoljenje pri ministrstvu za finance.