Na dvodnevni poti ga spremljajo številni visoki severnokorejski uradniki in sestra Kim Yo Jong, poročajo severnokorejski mediji. Več visokih severnokorejskih uradnikov je že v Hanoju, kjer pripravljajo še zadnje podrobnosti za srečanje.

Kim Džong Unova pot v Hanoj naj bi trajala vsaj 2 dni in pol, vodila pa ga bo čez Kitajsko. Peking ni potrdil, ali se bo na poti srečal tudi s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom. Običajno pot od meje do Pekinga traja okoli 13 ur, a ker v kitajski prestolnici niso poostrili varnosti, mediji ugibajo, da je Kim z vlakom ubral drugo pot.

V vietnamski prestolnici posebnega vznemirjenja pred srečanjem še ni, na ulicah je že opaziti plakate s podobama obeh voditeljev, poostrena pa je tudi že varnost na lokacijah, kjer bi se lahko srečala ali bivala voditelja. AFP navaja več virov, da se bo Kim po prečkanju meje v Vietnamu ustavil na postaji Dong Dang ter nato nadaljeval pot v Hanoj. Okoli postaje in na poti do vietnamske prestolnice so namreč že nameščeni vojaki, cesta pa bo zaprta v torek od 6. do 14. ure, ko bo Kim najverjetneje potoval po tem delu poti.

Kot poroča Reuters, je tokratno podrobno pokrivanje srečanja, začenši z odhodom Kim Džong Una, popolnoma druga zgodba v primerjavi z junijskim srečanjem v Singapurju, kjer so bile severnokorejske oblasti zelo skope s podatki.

Kaj bo prineslo srečanje?
Kim Džong Un in Donald Trump se bosta tako srečala drugič v osmih mesecih. Na prvem vrhu v Singapurju sta se zavezala k sodelovanju pri popolni denuklearizaciji korejskega polotoka. Ker od njunega srečanja ni bilo večjega napredka, je pričakovati, da se bosta na tokratnem srečanju osredotočila na tiste elemente severnokorejskega jedrskega programa, ki bi se jim Pjongjang lahko odpovedal v zameno za omilitev ameriških sankcij. Voditelja naj bi s krepitvijo odnosa pospešila proces zbližanja stališč glede še nerešenih vprašanj, predvsem naj bi se osredotočila na podrobnosti in skušala skleniti že natančnejše dogovore. Predvsem v ZDA so glasni kritiki Trumpa, ki so mu že po junijskem srečanju očitali, da je dogovor zelo ohlapen, s premalo konkretnimi zavezami in obvezami.

Trumpova administracija pritiska na Pjongjang, naj se odreče jedrskemu programu, Severna Koreja pa želi omilitev mednarodnih sankcij, na čelu katerih so ameriške, varnostna zagotovila in uradno končanje korejske vojne, ki je trajala med 1950 in 1953 in se je končala s premirjem in ne sporazumom o prekinitvi vojne.