"To vprašanje ne bo na mizi tukaj v Singapurju 12. (junija), niti ne bi smelo biti," je Mattis glede vprašanja ameriških vojakov v Južni Koreji dejal ob robu varnostnega vrha v Singapurju Shangri-La Dialogue.

ZDA imajo v Južni Koreji trenutno okoli 28.500 vojakov. Mattis je poudaril, da je prisotnost ameriške vojske v Južni Koreji stvar dogovora med Washingtonom in Seulom. Če bi se zmanjšala napetost in bi se dvignilo zaupanje v odnosih s Severno Korejo, bi se to vprašanje lahko pojavilo pozneje med ZDA in Južno Korejo, je še dodal.

Tudi južnokorejski obrambni minister Song Yonung-moo je ocenil, da je prisotnost ameriških sil v Južni Koreji "ločeno vprašanje od severnokorejskega jedrskega programa".

Južna Koreja je sicer pozdravila dejstvo, da je srečanje med Trumpom in Kimom spet napovedano, potem ko ga je Trump že odpovedal. "Videti je, da je cesta do vrha med Severno Korejo in ZDA še širša in bolj utrjena," so sporočili iz urada južnokorejskega predsednika Mun Dže Ina. Seul pogovore pričakuje z "vznemirjenjem" in "potrpežljivostjo", še sporočajo iz Munovega urada.

Trump je v petek po srečanju s podpredsednikom centralnega komiteja komunistične partije Severne Koreje Kim Yong-cholom spet potrdil vrh s Kimom 12. junija. Kot je med drugim dejal, bosta s severnokorejskim voditeljem govorila o denuklearizaciji ter uradnem zaključku korejske vojne.

Mattis: Kitajska zastrašuje
Medtem ko naj prisotnost ameriške vojske na Korejskem polotoku ne bi bila sporna, pa je Mattis kritiziral kitajsko vojaško prisotnost v Južnokitajskem morju. Kot je dejal, je kitajska uporaba visokotehnološke vojaške opreme na spornih območjih namenjena zastraševanju in izsiljevanju sosed. Ravnanje Pekinga "pod vprašanje postavlja širše kitajske cilje", je še ocenil obrambni minister ZDA.

Peking sicer vztraja, da je njegov edini cilj zaščita kitajskih državljanov in ekonomskih interesov. Poleg Kitajske različne dele Južnokitajskega morja za svoje ozemlje razglaša še šest drugih držav.

Mattis je zagotovil, da ZDA načrtujejo dolgoročno prisotnost v azijsko-pacifiški regiji, države pa je pozval, naj držijo z Washingtonom in ne prestopajo na stran Pekinga.