Večer pred tretjo obletnico državnega udara je general Min Aung Hlaing podaljšal izredne razmere v Mjanmaru za nadaljnjih šest mesecev, da bi vojski omogočil izvajanje nalog za "vzpostavitev normalnega stanja stabilnosti in miru v državi", je na omrežju Telegram sporočil mjanmarski vojaški medij Myawaddy.

Vojska se spopada z največjimi izzivi, odkar je leta 1962 prevzela oblast v nekdanji britanski koloniji. Po državnem udaru se je zaradi nasilnega zatrtja protestov in splošnega nezadovoljstva prodemokratična vstaja spremenila v oboroženo odporniško gibanje.

Milice, povezane z vlado v senci, in vojske etničnih manjšin so oktobra sprožile usklajeno ofenzivo, ki je osupnila vojsko.

Ob obletnici državnega udara je generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres poudaril, da je treba "nujno utreti pot k demokratičnemu prehodu z vrnitvijo civilne oblasti".

"Za rešitev krize so potrebni koraki, ki bodo prebivalcem Mjanmara omogočili svobodno in mirno uveljavljanje človekovih pravic. Vojaško nasilje nad prebivalci in politična represija se morata končati in storilci morajo odgovarjati," je sporočil njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.

Po podatkih ZN-a je bilo razseljenih približno 2,3 milijona ljudi, prizadevanja sosednjih držav za začetek pogovorov pa so bila neuspešna, saj je vojaška hunta zavrnila pogajanja s tistimi, ki jih imenuje "teroristi".

Ohranitev oblasti negotova

Hunta je izredne razmere podaljšala na predvečer tretje obletnice državnega udara, ko je vojska, sklicujoč se na volilne nepravilnosti, odstavila demokratično izvoljeno vlado. To se je zgodilo nekaj mesecev po veliki volilni zmagi Nobelove nagrajenke Aung San Su Či, ki je načrtovala spremembo ustave, s katero je hotela izločiti vpliv vojske na politiko in jo spraviti pod civilni nadzor.

Hunta se je po državnem udaru zavezala, da bo izpeljala volitve do avgusta 2023, a je prepovedala 40 strank in Aung San Su Či zaprla za 33 let. Kazen je pozneje zmanjšala na 27 let, podporniki pa vztrajajo, da je bila zaprta na podlagi izmišljenih obtožb. Kmalu zatem so nemiri ušli izpod nadzora, vojska jih je neuspešno poskušala zatreti, kar je sprožilo oborožene vstaje po državi, ki so se združile z desetletja starimi uporniškimi skupinami.

Razočaranje nad vojaško vladavino

Min Aung Hlaing se je znašel v najšibkejšem položaju po državnem udaru 1. februarja 2021. Dvomi o sposobnosti vodenja 67-letnega generala so se okrepili po nizu vojaških porazov v obsežni ofenzivi uporniških skupin, imenovani Operacija 1027, ki se je začela lani oktobra.

Po podatkih organizacije Myanmar Peace Monitor je hunta doslej izgubila nadzor nad 35 mesti. Podporo izgublja tudi vojska, znana kot Tatmadaw, ki jo Združeni narodi obtožujejo sistematičnega kršenja človekovih pravic v državi.

Zaradi neuspehov na bojišču se vrstijo pozivi, da mora Min Aung Hlaing odstopiti in vodenje prepusti svojemu namestniku.

Vse bolj neposredni so tudi provojaško usmerjeni blogerji in novinarji na spletu. Še pred nekaj meseci bi bilo takšno javno izražanje proti vplivnemu vodji mjanmarske hunte in oboroženim silam nepredstavljivo.

Spopadi blizu kitajske meje so se po premirju, pri katerem je posredoval Peking, umirili, čeprav se boji nadaljujejo v drugih delih države. Hunta je priznala, da je izgubila del ozemlja, čeprav ni delila podrobnosti o vojaških izgubah.

"V vojski vlada veliko razočaranje, tudi nad Min Aung Hlaingom osebno," je povedal diplomat v jugovzhodni Aziji, ki ni želel biti imenovan. "Nekateri bi zagotovo radi videli, da odide."

Vojska ima prav tako težave z novačenjem vojakov in v boj pošilja neusposobljene ljudi, dodaja diplomat.

Kljub vsemu izgube na bojišču ne bodo vodile do zloma hunte, saj ni jasno, kako bi lahko Min Aung Hlain odstopil ali kdo bi ga lahko nadomestil, vključno z njegovim sedanjim namestnikom Soe Winom.

"Za nacionaliste in podpornike vojske, ki so začeli javno kritizirati vodenje vrhovnega poveljnika Mina, je slab rezultat na bojišču sramoten," je povedal Richard Horsey, višji svetovalec za Mjanmar organizacije International Crissis Group.

"Vojaška oblast je bolj negotova kot kadar koli v zadnjih 60 letih," je dejal. "Vendar se zdi, da bo odločno nadaljevala boje in napade na civilno prebivalstvo infrastrukturo na območjih, kjer je izgubila."

Nekdanji veleposlanik ZDA v Mjanmaru Scot Marciel je dejal, da "vojska zaradi izgub ozemlja in nadzora nad mesti ter pritiska na več frontah trpi zaradi nizke morale in slabega poveljevanja".

Proti Mjanmaru več držav uvedlo sankcije

Po državnem udaru pred tremi leti je že tako šibko gospodarstvo utrpelo škodo, zmanjšale so se naložbe, več zahodnih držav je sprožilo sankcije.

Izpadi električne energije, pogosto pomanjkanje ključnih dobrin vključno z gorivom in hitro naraščajoče cene so prizadeli običajne družine, kar je še bolj zmanjšalo podporo hunti, je dejal finančni analitik, ki ni želel biti imenovan. "Ljudje vseh družbenih slojev so začeli čutiti posledice."

Ob tretji obletnici vstaje so ZDA uvedle nove sankcije proti Mjanmaru, usmerjene pa so predvsem proti skupini podjetij, ki uvažajo nafto za potrebe vojske, in ladjarski družbi, ki jo obtožujejo dostavljanja materialov za proizvodnjo orožja.

Sankcije je uvedla tudi Velika Britanija, in sicer proti vojaškim enotam in podjetjem, vpletenim v "hude kršitve človekovih pravic" in zatiranje civilistov v Mjanmaru.

Britansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je skupaj z osmimi državami in EU-jem objavilo skupno izjavo, v kateri je obsodilo vojaški režim v Mjanmaru, "ki še naprej izvaja nasilje in represijo nad mjanmarskim ljudstvom".

Uporniki zahtevajo zmanjšanje vpliva vojske

Vlada narodne enotnosti (NUG), ki jo sestavljajo pripadniki stranke Aung San Su Či, in tri uporniške skupine so v skupni izjavi navedle, da so pripravljene na pogajanja z vojsko, če ta izpolni šest pogojev. Med njimi sta vladna vzpostavitev nadzora nad oboroženimi silami in prenehanje vpliva vojske na politiko.

NUG in druge skupine si prizadevajo za ustanovitev federalne demokratične zveze.

Opozicija ima na voljo le malo časa, preden se zaradi začetka monsunskega deževja ustavijo boji v številnih delih države.

Kljub temu je nekdanji ameriški veleposlanik dejal, da ima odpor "dobro priložnost, da porazi vojsko, vsaj v smislu, da se odreče znatni politični moči".

"Vendar je težko napovedati, koliko časa bo to trajalo," je še dodal.