V sredo so na Kitajskem potrdili 31.444 novih lokalnih primerov okužbe s koronavirusom, od tega jih je bilo 27.517 asimptomatskih. S tem so presegli dosedanji rekord, ko so sredi aprila v enem dnevu našteli 29.317 novih okužb. Pred dnevi so sicer na Kitajskem potrdili tudi prve smrti zaradi covida-19 v zadnjega pol leta.

Glede na to da ima Kitajska 1,4 milijarde prebivalcev, gre za relativno nizke številke, a previsoke za azijsko velesilo, ki v nasprotju z večinoe preostalega sveta vztraja pri politiki ničelne tolerance do covida-19.

Že zaradi veliko manjših izbruhov te bolezni so na Kitajskem stroga zaprtja, množična testiranja in karantene doletele milijone ljudi. Nekateri Kitajci so po skoraj treh letih pandemije tega vse bolj naveličani in jezni, posledice pa močno občuti tudi kitajsko gospodarstvo. V zadnjem času se zato vrstijo sporadični protesti.

V skoraj vseh večjih kitajskih mestih se zajezitveni ukrepi trenutno zaostrujejo. Peking spominja na mesto duhov, zaprti so šole, vrtci in trgovine. Vse več stanovanjskih naselij je popolnoma zaprtih.

V južni metropoli Gvangdžovu popolno zaprtje velja za več okrožij. V Šanghaju po novem obiskovalci pet dni po prihodu v mesto ne smejo v restavracije in trgovine. V Čongčing sme kakih 30 milijonov prebivalcev potovati le še v nujnih primerih in z negativnim testom.

Ponovni porast okužb skoraj tri leta po tem, ko so v Vuhanu v osrednjem delu države potrdili prvi primer novega koronavirusa, postavlja pod vprašaj upanje vlagateljev, da bo Kitajska kljub nedavnim bolj ciljno usmerjenim ukrepom kmalu ublažila svojo togo politiko ničelne tolerance do covida-19.

Borznoposredniška družba Nomura je tako že znižala napoved rasti kitajskega BDP-ja za četrto četrtletje z 2,8 odstotka na 2,4 odstotka na letni ravni in napoved za celoletno rast z 2,9 odstotka na 2,8 odstotka, kar je daleč od uradnega cilja Kitajske, ki je približno 5,5 odstotka v letošnjem letu.