Maha Kumb Mele v Prajagraju se bo udeležilo 400 milijonov ljudi, kar je več, kot je prebivalcev ZDA in 200-krat toliko, kot je bilo lani muslimanskih vernikov na tradicionalnem romanju hadž v Meko. Foto: Reuters
Maha Kumb Mele v Prajagraju se bo udeležilo 400 milijonov ljudi, kar je več, kot je prebivalcev ZDA in 200-krat toliko, kot je bilo lani muslimanskih vernikov na tradicionalnem romanju hadž v Meko. Foto: Reuters

Maha Kumb Mela je največji hindujski praznik, ki poteka vsakih 12 let v mestu Prajagraj v zvezni državi Utar Pradeš na severu Indije na sotočju treh rek: Gangesa, Jamune in mitološke Sarasvati. Hindujci verjamejo, da je danes nevidna reka Sarasvati nekoč tekla iz Himalaje skozi Prajagraj, kjer se je srečala s preostalima svetima rekama Gangesom in Jamuno, ki imata v hinduizmu najvišji status med rekami.

Kumb Melo sicer vsake tri leta izmenično gostijo indijska mesta Haridvar ob reki Ganges, Ujdžain ob reki Šipra, Našik ob reki Godavari in Prajagraj, a le v zadnjem srečanje nosi predpono "maha" ali velik, saj velja, da je njegov čas ugodnejši in zaradi tega pritegne tudi največje število vernikov. Letošnje praznovanje je še posebej edinstveno, saj takšna Maha Kumb Mela poteka le vsakih 144 let ob posebni poravnavi Sonca, Lune in Jupitra.

Sotočje treh rek v Prajagraju je za hindujce še posebej sveto, saj so prepričani, da jih kopanje v njem v času festivala očisti grehov, med Kumb Melo pa prinaša tudi mokšo – osvoboditev iz kroga življenja in smrti.

Festival obsega niz obrednih kopeli, pri katerih se ob sotočju treh svetih rek s pepelom obarvanim asketskim menihom sadhujem, ki se imajo za duhovne varuhe hinduizma, pridružijo tudi drugi romarji.

Indijske oblasti so festival promovirale na več turističnih sejmih po svetu, s čimer so mu skušale pridobiti mednarodno veljavo. Kumb Mela je sicer uvrščena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Foto: Reuters
Indijske oblasti so festival promovirale na več turističnih sejmih po svetu, s čimer so mu skušale pridobiti mednarodno veljavo. Kumb Mela je sicer uvrščena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Foto: Reuters

Ime praznika v prevodu pomeni festival velikega vrča in ima korenine v hindujskem verovanju, da je bog Višnu v bitki z demoni iz njihovih rok iztrgal zlati vrč z nektarjem nesmrtnosti, pri čemer so štiri kaplje padle na Zemljo na omenjena štiri mesta, zato tudi izmenično gostijo festival. Boj med bogovi in demoni je trajal 12 dni in 12 noči, kar v človeškem času pomeni 12 let.

Organizatorji pričakujejo, da se bo v 45 dneh festivala, ki se je začel 13. januarja, v Prajgraj zgrnilo 400 milijonov ljudi, med katerimi niso samo romarji, ampak tudi številni turisti, zaradi množice obiskovalcev pa zato dogodek označujejo kot največje srečanje človeštva.

Stampedo kljub novim varnostnim prijemom

Za oblasti je Maha Kumb Mela priložnost, da svetu pokažejo sposobnost Indije za organizacijo in upravljanje množičnih dogodkov z milijoni udeležencev.

Zemljišče v velikosti štiri tisoč hektarjev so spremenili v začasno mesto, kjer bodo obiskovalci lahko nastanjeni v 150.000 šotorih in se prehranjevali v 3000 kuhinjah, poleg tega pa bo na voljo še 145.000 stranišč.

Tako velika množica zahteva tudi ogromno količino energije, zato so namestili 450.000 novih električnih priključkov, saj naj bi se v času festivala porabilo več energije, kot je v enem mesecu porabi sto tisoč stanovanj v mestu.

Parkirišče za obiskovalce se razteza na skoraj dva tisoč hektarjih, medtem ko dolžina vseh poti znotraj začasnega mesta znaša več kot 450 kilometrov. Indijske železnice so uvedle tudi 98 posebnih vlakov, ki bodo med festivalom opravili 3300 voženj za prevoz obiskovalcev, poleg rednih vlakov, ki povezujejo Prajagraj.

Hindujski sveti možje sadhuji so se odpovedali posvetnemu življenju in se posvetili duhovnemu iskanju. Pogosto so oblečeni v oranžna oblačila ali pa so skoraj goli in si telo posipajo s pepelom. Foto: Reuters
Hindujski sveti možje sadhuji so se odpovedali posvetnemu življenju in se posvetili duhovnemu iskanju. Pogosto so oblečeni v oranžna oblačila ali pa so skoraj goli in si telo posipajo s pepelom. Foto: Reuters

Da bi odpravili težave s prejšnjih praznovanj, ki so jih zaznamovali kaotični prizori, so, kot piše Guardian, uvedli tudi nekaj tehnoloških novosti, kot je med drugim mobilna aplikacija, s pomočjo katere se bodo obiskovalci lažje prebijali v labirintu templjev, kopališč, stojnic in zdravstvenih šotorov.

Na voljo je tudi robotski klepetalnik z umetno inteligenco, ki deluje v 11 jezikih in pomaga odgovoriti na vsa logistična in duhovna vprašanja prek aplikacije WhatsApp.

Za rešitev večne težave izgubljenih romarjev bo vsak dobil radiofrekvenčno zapestnico, ki bo pomagala najti pogrešane posameznike. V pomoč pri spremljanju varnosti in gibanja bo nameščenih na tisoče podvodnih in zračnih letalnikov.

"Varnost in zaščita romarjev sta naši prednostni nalogi," je pred začetkom praznika dejal generalni direktor policije v Utar Pradešu Prašant Kumar in razkril, da je 40.000 policistov in strokovnjakov za kibernetsko varnost ustvarilo nadzorno mrežo z več kot 2500 varnostnimi kamerami, ki jo poganja umetna inteligenca in je v pomoč pri usmerjanju ljudi na prizorišču.

Vsa ta sodobna tehnologija ni pomagala preprečiti tragedije, ki se je na festivalu zgodila konec januarja, ko je v gneči množica do smrti poteptala 30 ljudi, še 60 pa jih je bilo ranjenih. Tragična nesreča se je zgodila, ko so verniki med hitenjem na obredno kopanje skušali zaobiti policijske barikade, pri tem pa so poteptali ljudi, ki so spali ali sedeli na tleh ob obrežju rek.

Po stampedu so se pojavili očitki, da so oblasti bolj skrbele za udobje in namestitev pomembnih politikov, kot pa da bi zagotovile varnost vseh sodelujočih.

Za hitrejše premikanje množic in dostop do prizorišč obrednega kopanja so postavljeni pontonski mostovi. Foto: Reuters
Za hitrejše premikanje množic in dostop do prizorišč obrednega kopanja so postavljeni pontonski mostovi. Foto: Reuters

Politični naboj festivala

Tako velik in pomemben festival seveda skušajo izkoristiti politiki za pridobivanje političnih točk, še posebej hindujski nacionalisti. "Srečen sem, da lahko v svoji državi gostim enega največjih hindujskih festivalov," je pred še pred začetkom dejal prvi minister Utar Pradeša Yogi Aditjanath, ki je tudi sam menih, sicer pa je pripadnik trde linije v vladajoči hindujski nacionalistični stranki Baratija Džanata (BJP) premierja Narendre Modija.

Kot piše AP, so indijski voditelji v preteklosti izkoristili praznik za krepitev povezanosti s hindujci, ki predstavljajo skoraj 80 odstotkov od 1,4 milijarde prebivalcev Indije, medtem ko je pod Narendro festival postal sestavni del njegovega zagovarjanja hindujskega nacionalizma. Za Modija in njegovo stranko je indijska civilizacija neločljivo povezana s hinduizmom, čeprav kritiki pravijo, da je filozofija stranke pravzaprav temelji na prevladi hindujcev.

"Maha Kumb pooseblja indijsko večno duhovno dediščino in slavi vero in harmonijo," je ob začetku letošnjega festivala na družbenem omrežju X zapisal indijski premier.

Utar Pradeš pod vodstvom Aditjanatha je za organizacijo letošnjega dogodka namenil več kot 710 milijonov evrov, festival pa je prvi minister najbolj poseljene indijske zvezne države izkoristil za promoviranje sebe in Modija, saj vse mesto krasijo podobe obeh politiko poleg sloganov, ki hvalijo njuno politiko blaginje.

Baratija Džanata pričakuje, da bo Maha Kumb Mela še povečala njeno priljubljenost, potem ko je stranka, ki je v Indiji na oblasti od leta 2014, v preteklosti že izkoriščala hindujske verske simbole za krepitev podpore.

Za varnost skrbi na tisoče policistov, ki v času festivala uporabljajo tudi tri plavajoče policijske postaje. MFoto: Reuters
Za varnost skrbi na tisoče policistov, ki v času festivala uporabljajo tudi tri plavajoče policijske postaje. MFoto: Reuters

Iz islamskega v hindujsko ime

V tem duhu je Modijeva vlada leta 2019 mesto Alahabad preimenovala v današnji Prajagraj in tako spremenila muslimansko ime, ki izhaja iz obdobja Mogulskega cesarstva in pomeni "mesto Alaha". BJP in hindujski nacionalisti so v preimenovanju videli vrnitev mesta k njegovi pravi zgodovinski in kulturni identiteti, ki jo je za nekaj časa spremenila islamska nadvlada nad hindujsko večino med 16. in 19. stoletjem.

Preimenovanje ni minilo brez polemik, in medtem ko so podporniki preimenovanja zatrjevali, da je šlo za popravo zgodovinske krivice in poudarjanje hindujskih korenin mesta, pa so nasprotniki v tem videli politično motivirano dejanje, katerega namen je brisanje večkulturne dediščine Indije, v katero spada tudi islam.

Veliko polemik je bilo tudi v času pandemije covida 19 leta 2021, ko je Modijeva vlada zavrnila možnost, da bi odpovedala Kumb Melo kljub temu, da je bila država priča drastičnemu povečanju števila primerov covida-19. V strahu pred odzivom verskih voditeljev je država dovolila množično obredno kopanje v Gangesu.

Letošnje praznovanje ni samo največje, ampak po pisanju Guardiana tudi najbolj polarizirajoče v zgodovini. Muslimanski trgovci so namreč povedali, da so jim oblasti prvič do zdaj prepovedale postaviti svoje stojnice z izdelki, medtem ko so muslimanskim taksistom izrecno prepovedali prevoz hindujskih vernikov.

Eden od najstarejših duhovnikov na festivalu Mahant Durganand Brahmačari je Kumb Melo opisal kot "veliko zbliževanje ljudi, bogov in naših svetih rek", zato obsoja poskuse sejanja verskih delitev. "Tokrat me moti, kako nekateri ljudje poskušajo polarizirati ozračje glede na skupnosti," je povedal. "Potrebno je mirno sobivanje in za sovraštvo ne sme biti prostora. Vidimo, da nekateri poskušajo ustvariti hindujsko-muslimanske napetosti," je bil jasen.