"To nikakor ni čustvena odločitev, ampak je na neki način logična," je dejal Sarkisjan in ob tem opozoril na omejena pooblastila predsednika. Kot je dejal Sarkisjan, predsednik nima potrebnih instrumentov, da bi lahko v odločilnih časih za državo vplival na temeljne procese v notranji in zunanji politiki.

"Lahko se pojavi vprašanje, zakaj predsednik ne more vplivati na politične dogodke, ki so nas pripeljali v trenutno krizo na državni ravni. Razlog je znova očiten - pomanjkanje primernih orodij - ustava. Vir nekaterih naših morebitnih težav se skriva v trenutni ustavi," je zapisal.

Na referendumu decembra 2015 je Armenija postala parlamentarna republika, predsednikova pooblastila pa so močno omejili.

Sarkisjan je predvsem v vojni za Gorski Karabah kritiziral premierja Nikola Pašinjana. Armenija, nekdanja sovjetska republika, je jeseni 2020 izgubila nadzor nad večjim delom tega območja, ki ga je znova prevzel Azerbajdžan, po tem ko ga je izgubil v vojni v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja. Od takrat je Pašinjan deležen ostrih kritik in številnih pozivov, naj zaradi pogojev mirovnega sporazuma odstopi.