Da bi zaobšli prepoved, so protestniki pozvali k "množičnemu nakupovanju" in verskim shodom, kjer "molijo za grešnike Hongkonga", za katere ne potrebujejo takšnih dovoljenj kot za proteste.

Protestniki so pozno popoldne po krajevnem času blizu urada mestnega zakonodajnega sveta v policiste metali molotovke in kamne ter v njih svetili z laserji. Policisti so odgovorili s solzivcem in vodnim topom. Protestniki so tudi prebili policijske barikade, ki so varovale prostore sveta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Druga večja skupina protestnikov je v trgovinski četrti Causeway Bay zaprla cesto in vzklikala protivladne slogane. Nekateri protestniki so imeli transparente, na katerih sta kombinirana kitajska zastava in nacistična svastika.

Skupno naj bi se na ulice odpravilo več deset tisoč demonstrantov. Že zgodaj dopoldne je nekaj tisoč protestnikov v črnih majicah napolnilo zunanje športno igrišče v središču mesta.

V petek je policija aretirala tri člane zakonodajnega sveta in več vidnejših aktivistov gibanja za demokracijo, med drugim Joshuo Wonga in Agnes Chow, ki sta bila že izpuščena v zameno za varščino.

Policija protestov ni odobrila

Demokratična koalicija Državljanske fronte za človekove pravice (CHRF), ki organizira množične proteste v Hongkongu, je sicer uradno odpovedala današnji protestni shod, ker zanj ni dobila odobritve policije.

Policija napovedanih demonstracij ni odobrila zaradi varnostnih razlogov, saj so se pretekli konec tedna protesti pogosto sprevrgli v spopade s policijo. Vseeno pa so posvarili prebivalce, naj pričakujejo resne motnje v mestu.

Policija je blizu predstavništva kitajske centralne vlade v Hongkongu postavila barikade in v pričakovanju novih spopadov tja pripeljala vodni top.

Kitajski časopis People's Daily, ki odraža stališča centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske, je pred protesti objavil komentar, ki opozarja, da je Peking zmožen obvladati kakršne koli proteste, če tega ne zmore vlada v Hongkongu.

Demonstracije so se začele junija zaradi nasprotovanja predlogu zakona, ki bi omogočil izročanje osumljencev celinski Kitajski. Od takrat je policija zaradi protestov aretirala več kot 900 ljudi. Predlog zakona je bil sicer kmalu po začetku protestov začasno umaknjen.

Hongkong se je pod okrilje Kitajske iz rok Velike Britanije kot kolonialne vladarice vrnil leta 1997. Kot območje s posebno upravo bi moral še vse do leta 2047 uživati posebne pravice, o čemer pa številni tamkajšnji prebivalci dvomijo. Osrednja zahteva hongkonških protestnikov, ki še niso odnehali, so svobodne volitve in neodvisna preiskava policijskega nasilja na prejšnjih demonstracijah, v množici pa je ob tem redno slišati tudi pozive k neodvisnosti.