9. avgusta 1945 so ameriške sile nad Nagasaki odvrgle bombo z imenom Fat man oziroma Debelinko s plutonijevo sredico. Druga in doslej zadnja uporaba jedrskega orožja v vojni je takoj zahtevala okoli 40.000 smrtnih žrtev, v dneh, ki so sledili, pa je umrlo še okoli 30.000 ljudi.

Spominske slovesnosti, na kateri je bilo slišati pozive k svetovnemu miru, so se med drugim udeležili preživeli, njihovi svojci, predstavniki okoli 70 tujih držav in japonski premier Šinzo Abe. Ob 11.02, ko je bila nad mestom odvržena bomba, so se udeleženci spominu poklonili s tiho molitvijo.

Kljub desetletjem prizadevanj preživelih, da bi pripovedovali o svojih doživetjih, resnična groza jedrskega orožja svetu še ni bila ustrezno posredovana, je v govoru po tem dejal župan Nagasakija Tomihisa Taue.

"Če se človeštvo tako kot pri novem koronavirusu – ki se ga nismo bali, dokler se ni začel širiti v naši neposredni bližini – ne zave grožnje jedrskega orožja, dokler to ne bo spet uporabljeno, se bomo znašli v nerešljivi situaciji," je dejal.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je v sporočilu, prebranem na slovesnosti, posvaril, da je nevarnost uporabe jedrskega orožja nevarno visoka. "Zgodovinski napredek na področju jedrskega razoroževanja je ogrožen," je posvaril po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Slovesnosti se je zaradi ukrepov ob epidemiji novega koronavirusa udeležilo okoli 500 ljudi, kar je približno desetina lanskega števila, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Tri dni pred napadom na Nagasaki so ZDA na 300 kilometrov oddaljeno Hirošimo odvrgle atomsko bombo iz obogatenega urana, imenovano Little Boy oziroma Deček.

Šest dni po napadu na Nagasaki, 15. avgusta 1945, je Japonska razglasila kapitulacijo, s čimer se je druga svetovna vojna končala tudi v Aziji in na Pacifiku.

Zaradi posledic obeh bomb je po ocenah do decembra 1945 umrlo skupaj več kot 200.000 ljudi. Zaradi zapoznelih vplivov radioaktivnega sevanja pa so ljudje obolevali in umirali še dolga desetletja.