V kampus so se pred dobrim tednom zabarikadirali aktivisti za večje demokratične svoboščine, med njimi večina študentov.

Zasedba politehnične in drugih univerz se je začela 11. novembra po smrti 22-letnega študentskega protestnika, ko so aktivisti blokirali vhode v kampuse, izdelali pa so tudi katapulte, s katerimi so na policiste izstreljevali vžigalne steklenice. Iz nekaterih kampusov so na policiste streljali z loki.

Carrie Lam tudi volilni poraz ni omajal

Sicer pa je voditeljica Hongkonga Carrie Lam po hudem volilnem porazu priznala, da ima njena vlada določene pomanjkljivosti, jasno pa zavrnila vse zahteve protestnikov.

Na nedeljskih volitvah članov okrožnih svetov je prepričljivo slavil prodemokratični tabor, saj so stranke, ki se zavzemajo za več demokratičnih svoboščin, osvojile 388 od 452 sedežev v 18 okrožnih svetih.

Lamova je v prvem odzivu dejala, da bo njena vlada "ponižno prisluhnila državljanom", dan zatem pa je že jasno povedala, da protestnikom ne bo popustila. Dejala je, da je volilni izid pokazal na "pomanjkljivosti v vladi in na nezadovoljstvo, da nestabilne razmere trajajo že toliko časa". Dodala je, da oblasti "ne morejo več tolerirati nasilja na ulicah". Pozive k odstopu je zavrnila z besedami, da "tiha manjšina" prebivalcev Hongkonga, ki ima status posebnega polavtonomnega območja, njeno vlado še vedno podpira.

Volitve v okrožne svete so edine neposredne volitve, na katerih lahko prebivalci Hongkonga volijo svoje predstavnike. Protestniki zato zahtevajo uvedbo splošnih volitev in tudi začetek preiskav o policijskem nasilju proti protestnikom. A Lamova je njihove zahteve prezrla, obljubila je le izboljšanje vodenja države in spodbujanje javnega dialoga z državljani, piše Deutsche Welle.

Ameriški predlog zakona o demokraciji v Hongkongu

Kitajsko zunanje ministrstvo pa je zaradi ameriške zakonodaje v podporo demokratičnemu gibanju v Hongkongu na pogovor poklicalo ameriškega veleposlanika v Pekingu Terryja Branstada. Kitajska stran od ZDA zahteva, naj umaknejo zakonodajo, sicer bodo nosile vse posledice.

Namestnik kitajskega zunanjega ministra Ženg Zeguang je ameriškemu veleposlaniku izrazil oster protest zaradi zakonodaje, ki sta jo potrdila oba domova ameriškega kongresa, zdaj pa čaka še na podpis ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Predlog zakona o človekovih pravicah in demokraciji v Hongkongu izraža podporo demokratičnemu gibanju v tej nekdanji britanski koloniji, hkrati pa pod vprašaj postavlja status ozemlja s trgovinskimi ugodnostmi, ki so ga ZDA odobrile temu mestu na jugu Kitajske. Če bo zakon začel veljati, bo moral predsednik ZDA vsako leto pregledati ta status.

Ločeni predlog zakona prepoveduje prodajo solzivca, gumijastih nabojev, vodnih topov in lisic hongkonški policiji.

Kitajsko zunanje ministrstvo je pozvalo ZDA, naj takoj popravijo napako, preprečijo, da bi omenjena predloga postala zakona, in prenehajo dejanja, s katerimi se vmešavajo v hongkonške zadeve in kitajske notranje zadeve. "Sicer bo ameriška stran nosila vse posledice," so opozorili. Z ameriškega veleposlaništva so sporočili, da je Branstad povedal Žengu, da ZDA z veliko zaskrbljenostjo spremljajo razmere v Hongkongu. Ob tem je obsodil vse oblike nasilja in ustrahovanja.