Zdajšnji zakon namreč predvideva visoke denarne kazni in tudi zaporno kazen za ženske in zdravnike, ki opravijo poseg.

Ustavno sodišče je o zadevi odločalo po pritožbi ginekologinje, ki so ji sodili zaradi okoli 70 opravljenih splavov. Ginekologinja meni, da prepoved splava ogroža življenje žensk in krati njihove pravice.

Glede na javnomnenjske raziskave se je 58 odstotkov vprašanih izreklo za odpravo zakona, poroča BBC. Rezultati raziskave so prav tako pokazali, da je splav opravila ena od petih nosečnic, od tega jih je bilo v postopku le dober odstotek.

V izjemnih primerih splav dovoljen

V izjemnih primerih, kot so posilstvo, incest in genske napake zarodka, je umetna prekinitev nosečnosti dovoljena.

Leta 2017 je bilo v Južni Koreji izvedenih 50.000 splavov v primerjavi z vladno oceno iz leta 2010, ko naj bi jih bilo 169.000.

Kljub prepovedi pa se splav v Južni Koreji izvaja brez večjih težav in varno. Ženskam, ki se odločijo za ustavitev nosečnosti, sodijo le redko, aktivistične skupine pa so opozarjale, da je z zatekanjem k nezakonitim splavom ogroženo zdravje žensk, ki so v družbi tudi stigmatizirane.